S Petrom Prevcem, ki je z letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Predazzu prinesel srebrno in bronasto medaljo, smo "prevetrili njegov besedni zaklad" in tik pred prvo postajo svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Klingenthalu govorili o tem, kaj pričakovati od sezone, kako težaven bo prvi stik s snegom, ter o spominih na Janneja Ahonena in na olimpijske igre v Vancouvru.

Pred prvimi tekmami so novinarske konference precej podobne. Nihče ne ve, kako dober je, vsi pravite: počakajmo prvo tekmo ...
Nihče nima česa konkretnega povedati, ker ni še nihče ničesar konkretnega naredil, je pa vseeno dobrodošlo, da se spet srečamo, ker je treba prevetriti besedni zaklad.

Vseeno prosim razložite, kako dobro ste pripravljeni.
Težko ocenim, ker ni bilo primerjav z drugimi. Nihanja so, ampak - vedno je tako. Se pa dobro počutim. Skoki na keramiki so bili na visoki ravni. Na posebnem treningu na suhem sem našel še nekaj stvari, ki mi bodo pomagale. Bo pa Klingenthal seveda pravi pokazatelj, da vidim, kje sem in kaj sem pridobil.

Na prvo tekmo reprezentanca odhaja brez enega dneva treninga na snegu? Bo to težava?
V prejšnjih letih nisem imel težav ob prehodu na sneg, zato pričakujem, da bo zdaj podobno, in sem optimističen. Sneg je vendarle tista podlaga, na kateri se vsi bolje počutimo. Bolj moteče bi bilo, če bi šel s snega takoj na plastiko.

V lanski sezoni ste bili odlični, na svetovnem prvenstvu ste osvojili dve medalji, v skupnem seštevku svetovnega pokala ste končali na sedmem mestu. Ste lahko zaradi tega bolj sproščeni ali je to dodatno breme?
Sproščen ne moreš biti. Lani sem si naložil veliko breme, vendar sem poskušal vse obrniti tako, da sem še bolje treniral, tako da komaj čakam začetek sezone. Od 21. aprila sem treniral na vso moč, zakaj ne bi še tekmovali na polno.

Kar "na polno"? Vrhunec bodo vendar olimpijske igre. Mar ni vse usmerjeno k Sočiju in boste do takrat stopnjevali formo?
Kaj pa, če zmagam že na prvi tekmi? Potem ne bo mogoče nič stopnjevati. V vsako tekmo je treba iti stoodstotno.

Torej boste že na začetku napadali vrh, morda celo težko pričakovano prvo zmago?
Nič ne bom obljubil, ampak - bodite pripravljeni na vse.

Očitno ste zelo samozavestni ...
No, če si preveč, ni dobro. Treba je biti na realnih tleh, da se na treningih še bolj ženeš. Če si preveč samozavesten, potem kar misliš, da se bo vse zgodilo samo od sebe.

Ste si kdaj očitali, da na kakšni tekmi res niste dali svojega maksimuma?
Ne, kvečjemu vidiš, da bi lahko drugače začel pripravo na tekmo. Ampak to so izkušnje. Učiš se na napakah. Večja napaka, boljša šola.

Ste v pripravljalnem obdobju naredili več skokov kot lani?
Da. Več je bilo tudi kondicijskih priprav. Ampak se nisem pritoževal. Ko "padeš noter" in je potem sledilo lažje obdobje treningov, je bil že kar dolgčas. Skratka, dobrodošlo je bilo več trenirati, čeprav sem na začetku kondicijskih priprav od utrujenosti težko hodil.

Menite, da bo konkurenca v tej sezoni še hujša?
Že poleti so bili vsi na kupu, pozimi bodo še bolj.

Dolga sezona bo. Boste zdržali ali pa bo treba kakšno tekmo izpustiti, da ne bi v Soči prišli preveč utrujeni?
O tem bo odločal strokovni štab.

Pa bi sami rekli trenerju Goranu Janusu, da ste utrujeni. Bi upošteval vaše mnenje?
Bi, ampak bi najprej rekel, ali potrebujem robček, da se zjokam.

V Klingenthalu, kjer se bo konec tedna začela sezona, ste to jesen precej skakali, tudi v celinskem pokalu. Zakaj ste šli tja namesto na tekmo Velike nagrade v Hakubi?
Tekme velike nagrade v Aziji me ne vlečejo preveč, celinski pokal pa včasih kar paše, ker ni toliko pritiska javnosti in medijev. Pri sebi si ga pa lahko ustvariš in preizkusiš kakšno psihološko stvar.

Vaša poletna sezona sicer ni bila prav uspešna. Kot da je ne bi jemali zares ...
Gotovo sem jo jemal zares, vendar se ni najbolje izšlo. Sem pa preizkušal različne stvari, različne pristope k tekmi, da sem videl, kaj mi najbolj ustreza. Nekaj pozitivnega sem gotovo potegnil.

Kakšne izkušnje imate s skakalnico v Klingenthalu?
Mešane. Enkrat mi je všeč, drugič se mi zdi težka skakalnica. Tam se zame vse zelo hitro spreminja, tako da mi je izziv konstantno dobro skakati. Je pa spodbudno, da je bil moj zadnji skok v Klingenthalu v redu.

Menite, da bi bilo bolje tako kot nekoč sezono začenjati v Kuusamu na severu Finske?
Hm, tu gre za dilemo, ali je bolje imeti na tekmi gledalce ali zimsko vzdušje. Jaz bi imel raje Kuusamo. Da je mraz in se takoj na začetku privadiš na zimske razmere.

Smučarska zveza vam je še dolžna nekaj nagrad od lani, nenavadno je tudi to, da je šele zdaj podpisala pogodbe s tekmovalci. Vas je to motilo?
Prav obremenjevalo me ni, res pa je, da je bilo treba misliti še na to in nekako nimaš popolnega miru.

V karavani je spet legendarni Janne Ahonen. Kako se ga spominjate?
Ko je zadnjič dobil novoletno turnejo, je bil eden mojih idolov. Ko je končal precej pri vrhu, je bil še vedno idol, nato se je vrnil, končal, zdaj je spet tu. Kar malo je izgubil moje zaupanje, saj je človek z ne najbolj trdnimi odločitvami. Glede na to, kako je bil pripravljen poleti, se ga je treba bati.

Na olimpijskih igrah v Vancouvru ste pri 17 letih delovali kot izkušen tekmovalec. Ne čutite pritiska velikih tekem?
Nekatere pobere, ne vem pa, zakaj mene ne. Morda zato, ker sem mlad in se ne obremenjujem. Ali pa, ker vsako tekmo vzamem stoodstotno in odmislim, kakšnega ranga je. Potem je tudi na največjih tekmah pritisk manjši.

Kaj vas lahko iztiri pred tekmo?
Nič. Takrat sem v svojem svetu, nihče me ne zmoti. Bolje zanj, da me ne.

Kaj pa, če vas kakšen tekmec zelo grdo pogleda?
Ga jaz še grše nazaj.

Spomini na Vancouver 2010 so sicer zelo lepi, kajne?
Seveda, igre so mi ostale v dobrem spominu. Srečuješ velike športnike, vsi so na kupu. Že tako imaš zaradi pomembnega dogodka velike oči, ko sem srečeval legendarne športnike, pa so mi oči skoraj ven padle. Sicer pa ni ostalo prav veliko vtisov. Nazaj se ne oziram, raje gledam naprej.