Mikaela Shiffrin zaradi poškodbe kolena dva meseca ni tekmovala, a je bila prejšnji ponedeljek v Crans Montani vseeno hitrejša od konkurence. Trenirala je le dva tedna. "Tudi to je dovolj. Dva tedna na petnajst let zaloge. Saj ni kar z lune padla na tekmo," nam je povedal nekdanji prvi mož slovenskega smučanja Tone Vogrinec, ki opozarja tudi na to, da je v letošnji sezoni veliko tekmovalk odsotnih: "Letos je konkurenca v svetovnem pokalu z naskokom najslabša v zadnjih desetih letih in se laže dosegajo vrhunski rezultati. A jasno, zmaga je zmaga, še vedno ni enostavno zmagati. Ima izjemno tehniko, saj tako rekoč ne uporablja grobe sile. Z lahkotno, natančno in dovršeno vožnjo lahko z malo napora dosega hitre čase. To je precej podobno kot pri Ani Drev na težkem veleslalomu. Ko nihče ne bi mislil, da lahko naredi vrhunski rezultat, zelo lepo izpelje zavoje. Shiffrinova je to pripeljala do popolnosti."

V slalomu laže kot v smuku
Vogrinec tudi meni, da poškodba Shiffrinove gotovo ni bila tista najhujša, ki lahko doleti alpskega smučarja. "Kako hudo je bilo, vedo le ona in njeni zdravniki, očitno pa poškodba le ni bila tako težka. Ko enkrat slalom tako obvladaš kot ona, se laže vrneš kot na težkem smuku ali superveleslalomu, kjer so obremenitve dosti večje." Trenutno najboljša slovenska smučarka Ana Drev je prejšnji teden na treningu čestitala Američanki za hitro vrnitev, želi pa poudariti, da o poškodbi Shiffrinove krožijo napačne informacije: "Mikaela si ni strgala križnih vezi, tako kot mnogi navajajo, pač pa si je natrgala stransko vez, za katero je potrebna bistveno krajša rehabilitacija. Mikaela sploh ni imela operacije, ker se natrgana stranska vez sama zaraste brez operativnega posega. Normalna rehabilitacija po natrgani stranski vezi je 6-8 tednov, tako da Mikaela ni prehitevala dogodkov."

Shiffrinova izgubila dve sekundi
Da se Mikaeli Shiffrin nikamor ne mudi, dokazuje tudi odločitev, da bo izpustila paralelno tekmo v Stockholmu in se najbolje pripravila na naslednje tehnične discipline. "Okoli sebe ima šest ljudi, ki delajo samo zanjo, tako da ima tudi na treningih maksimalno podporo," še dodaja Ana Drev, ki pa noče ugibati, koliko bi ob podobni poškodbi izgubila sama: "Ne morem oceniti, koliko časa bi mi takšna poškodba vzela, ker sem sama imela poškodbe težje narave. Samo poglejte Anno Fenninger, ki si je strgala križno vez in še stranske vezi, pa bo v najboljšem primeru šele avgusta stala na smučeh. Če pa primerjate Mikaelo pred in po poškodbi, potem je izgubila dve sekundi, saj je na zadnji tekmi pred poškodbo konkurenco premagala za tri sekunde."

Včasih je poškodba na neki način koristna
Kako je s tem v preostalih športih? Bi lahko kolesar prišel na dirko po enomesečnem počitku in dveh tednih treninga in dobil etapo? "To je možno. Včasih ti poškodba še prav pride," meni nekdanji vrhunski kolesar Tadej Valjavec, ki ima (ker je lastnik višinske hiše na Pokljuki, kjer pogosto bivajo vzdržljivostni športniki) stike s številnimi športniki. "Večina športnikov razmišlja, da mora čim več trenirati in samo ne počivati. Pogosto so zato pretrenirani. Seveda je drugače, če resno zboliš, potem se vse podre, če pa je manjša poškodba, zagotovo ne ležiš ves čas v postelji. Pri tej tehnologiji je vse mogoče, z uporabo elektrostimulatorjev še posebej. Spomnim se svojih težav, ko sem leta 2000 prišel med profesionalce. Bil sem štirikrat operiran na cistah, a sem lahko tekel na rolerjih in prišel na dirko na isti ravni, kot sem bil pred poškodbo."

Leta 2006 Petkovšek nedotakljiv kot zdaj Shiffrinova
Telovadec Mitja Petkovšek, ki je lani končal bleščečo kariero, meni, da je bolečina "stvar glave". Spominja se, da bi lahko v najboljših letih tudi s kakšnim podobnim prisilnim počitkom, kot ga je imela Mikaela Shiffrin, dobil zlato medaljo na največjem tekmovanju: "Predstavljam si, da bi si v letu 2006, ko sem na evropskem prvenstvu v Grčiji zmagal s pol točke prednosti, lahko pred prvenstvom privoščil kakšen podoben 'počitek', nikakor pa ne kakšne resne rehabilitacije." Petkovšek, ki je bil na bradlji tako evropski kot svetovni prvak, še meni, da so si športi med seboj preveč različni, da bi lahko vlekli vzporednice, si pa predstavlja, da je "Mikaela pravi genij in da je imela pred poškodbo dovolj 'zaloge' pred ostalimi, da je lahko po vrnitvi takoj zmagala."

V tenisu je vrnitev po poškodbi lahko zelo mučna
Tenis, kjer je konkurenca izjemna, takšnih sanjskih zgodb ne pozna. "Ni bilo še takšnega primera, da bi nekdo treniral le dva tedna, prišel na turnir ATP serije 250 ali 500 ali celo na grand slam in zmagal. Zgodilo se je, da je bil nekdo pol leta odsoten, a je moral pred turnirjem trenirati vsaj mesec ali dva. Nadal je, če se ne motim, zmagal na takšen način. Da imajo največji igralci s prekinitvijo treningov lahko težave, pa dokazuje primer Novaka Đokovića pred dvema letoma, ko je po Wimbledonu naredil premor, kar se je poznalo, ko je sezono nadaljeval z ameriško-kanadsko turnejo," nam je povedal selektor slovenske reprezentance za Davisov pokal in nekdanji igralec Blaž Trupej, ki je ob tem omenil uspešno zgodbo svojega varovanca Blaža Kavčiča.

Kavčič in njegova znanstvena fantastika
"Blaž lani en mesec zaradi operacije stopala ni treniral, potem pa je dva tedna treniral po prilagojenem programu. Na tekmi Davisovega pokala niti za žogo ni mogel steči, nato je igral Challenger in izgubil v 1. krogu, na naslednjem turnirju serije Challenger pa je marca v Šendženu zmagal, kar je bila znanstvena fantastika." Trupej še dodaja, da je vse odvisno od resnosti poškodbe. Če gre za poškodovano zapestje ali komolec, je lažje, kot če so poškodovana kolena in zlasti hrbet: "V tem primeru moraš ležati, kar je res slabo. Po vrnitvi potrebuješ vsaj šest tednov normalnega treninga in turnirskega življenja, da vsaj približno prideš na prejšnjo raven. Če imaš poškodovano koleno, lahko treniraš vsaj zgornji del in delaš neke fizične vaje, ki pa z občutkom za igranje tenisa resda nimajo dosti zveze."

Pri plavanju velja razmerje 1:3
Pogovarjali smo se še s plavalko Tjašo Vozel, ki je povedala, da se odsotnost s treninga na času bolj pozna na daljših razdaljah kot na krajših in da velja, da za en izpuščen trening potrebuješ tri, da se vrneš na isto raven. "Razmerje je nekje 1:3. Pomembno je, da ko si enkrat v 'zmagovitem' ritmu, to vzdržuješ in nadgrajuješ iz dneva v dan. Ko enkrat padeš iz tega ritma, je težko priti nazaj. Le redkim to uspe. Predvsem je to težko, ko gre za hujše poškodbe, saj je treba poškodbo sanirati do konca potem pa pravzaprav začeti z ničle."