V četrtek se je v Anterselvi/Antholzu pod italijanskimi vršaci končalo že jubilejno druženje športnih poročevalcev, ki v zimskih tednih spremljajo dogodke v biatlonu ali klasičnih smučarskih disciplinah.

Anterselva, kjer smo maja na biatlonskem stadionu nestrpno pričakovali karavano kolesarskega Gira, kjer je na najvišje mesto meril naš nekdanji skakalec Primož Roglič, je v vsem tem zadnjem obdobju Foruma Nordicuma ponudila največ slovensko obarvanih tem.

Že ko smo ob prihodu v za mnoge najboljše biatlonsko središče na svetu, zagotovo pa najviše postavljeno na zemeljski obli, v dvorani nepričakovano takoj opazili našega olimpijskega junaka iz 60. let Mira Cerarja, ki bo čez natanko deset dni dopolnil 80 let življenja, smo bili precej presenečeni.

Čil in zdrav v zavidljivi kondiciji je zrl v ljudi, ki jih je najbrž prvič videl. Dokler ga seveda s ponosom nismo pozdravili vsi udeleženci iz Slovenije in hiteli kolegom iz predvsem srednjeevropskih držav opisovat vseh dosežkov, ki jih je naš zlati konjenik dosegel. Le redki so se še spomnili njegovega imena, saj je narava pač poskrbela, da kronistov njegovih tekmovalnih uspehov prav veliko ni več med živimi.

Večinoma pa so vsi že delovno neaktivni. Ko smo kolegom še razodeli, da bo Miro Cerar julija naslednje leto kot vodja slovenske odprave na olimpijske Igre v njegovem Tokiu popeljal slovensko odpravo, so nas prej kot ne zgolj s pogledi spraševali, pa ja ne pri teh letih. Takoj smo jim namignili, da naj si ga vendarle natančno ogledajo, saj je precej bolj pri močeh in pri zdravem duhu kot marsikdo tudi dve desetletji ali več mlajši.

Spraševali smo se tudi, le kaj ima Miro Cerar opraviti s predvidenima predstavitvama kar treh svetovnih prvenstev v teh dneh v Italiji. Slovenija bo namreč s Pokljuko in Planico zares v središču tekmovalnega dogajanja, na kar so nas kolegi tudi takoj spomnili. Precej vplivnejšim in predvsem bogatejšim državam se kaj takega ne zgodi, Sloveniji se je. Naključno ali ne, dejstvo je, da nas čakajo tri odmevna tekmovanja pri nas.

Že v naslednji zimi svetovno prvenstvo v poletih Planica 2020, nato bodo za svetovne naslove na Rudnem polju tekmovali biatlonci ‒ Pokljuka 2021. Po olimpijskem letu na Kitajskem pa sledi še češnja na torti slovenskih zimskih tekmovanj – svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah 2023. Skoraj devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v skokih v Planici.

Predstavitvi sta bili tako posrečeni, da sem vsaj sam kar nekaj časa potreboval, da sem zaprl usta. Vem, da ni bilo prijetno za tiste okrog mene, ampak se zgodi. Sploh pa, ker takih predstavitev s strani naših kandidatov preprosto nisem bil vajen. Tako Pokljuka kot Planica sta ujeli nov korak, pravi korak, če želiš slediti konkurenci, ki ves čas miga, miga, kot bi rekli zagovorniki zdravega načina življenja.

Trenutno največ vlagajo Kitajci, ki gradijo futuristični nordijski center, ki bo končan septembra naslednje leto. V Oberstdorfu hitijo z zaključnimi deli na skakalnem stadionu. Na tekaškem pa bodo tako ali tako skoraj vse obrnili na glavo. Vložek pa 35 milijonov evrov. Tistega kitajskega vam ne upam niti povedati. Stroji so zabrneli tudi na Kulmu. Dela niso bila predvidena, svoje je napravila narava, ki je s številnimi plazovi precej uničila pred kratkim odprto letalnico, ki bo skakalce gostila februarja naslednje leto, pred Vikersundom in Planico.

In če tudi končam z našim velikanom športa Mirom Cerarjem. Večni zagovornik poštenosti v športu je v Anterselvi namreč podelil posebno nagrado svetovnega gibanja za ferplej, za častno dejanje prvemu biatloncu sezone Johannesu Thingnesu Boeju, ki je na tekmi svetovnega pokala najprej pretental sodnike, v cilju pa se je nato odpovedal točkam svetovnega pokala in tudi denarni nagradi za 4. mesto.