Konkurenca se je 10. decembra 1988 čudila švedskemu skakalcu, ki je z V-držo smuči med letom prvič ugnal vse tekmece. Avstrijec Ernst Vettori je na drugem mestu za Švedom iz Gällivareja zaostal za pet točk. Mimogrede, Matjaž Debelak je na tej zgodovinski tekmi zasedel osmo, Matjaž Zupan pa deseto mesto.

Revolucija zaradi gležnjev
"Jana Boklöva takrat nihče ni resno jemal in nismo slutili, da dela revolucijo. Imel je težave z gležnji in ni mogel skakati tako kot mi. Ker je imel trde gležnje, je moral smuči razmakniti, da je prišel v pravi položaj za let. Neslo ga je dlje, stvari je stopnjeval, dobil je prve posnemovalce, ki so še bolj ekstremno razpirali smuči. V dveh, treh letih se je ta slog tako razvil, da je res pomenil veliko prednost in smo se morali drugi učiti skakati na novo," je za MMC povedal nekdanji slovenski skakalec Miran Tepeš, ki se je takrat počasi poslavljal od smučarskih skokov.

Sodniki so bili neusmiljeni
Že isto sezono je takrat 22-letni Boklöv osvojil svetovni pokal. Poleg zmage v Lake Placidu je bil še štirikrat na najvišji stopnički in je v skupnem seštevku prepričljivo ugnal Nemca Jensa Weißfloga. 1,69 metra visoki skakalec je moral vedno računati na slabše ocene. Na začetku je namesto ocene 19 prejel le 15 točk, vseeno pa so bili njegovi skoki toliko daljši, da je lahko zmagoval. Vse do olimpijske sezone 1991/92 so sodniki kaznovali tako imenovane netopirje, tisto zimo pa so jim odšteli le še pol točke.

Klasiki so imeli težave
Jasno je bilo, da klasiki niso več konkurenčni. Nekateri so morali končati kariero, saj se novega sloga niso mogli naučiti. "Meni ni uspelo. Zadnje leto kariere sem se trudil. Uspel sem sicer skočiti kak meter dlje kot s klasičnim slogom, vendar sem velikokrat padel. S tem slogom se res nisem spoprijateljil," je še povedal Tepeš.

T. O.