Kranjec, rekorder po številu poletov prek 200-metrske znamke, letos ni nastopal v svetovnem pokalu, v katerem je zbral sedem zmag. Zadnjič je bil na vrhu 18. marca 2016 v Planici, ko je ugnal takrat fantastičnega Petra Prevca. Kranjec nam je v pogovoru povedal, kaj je bilo letos narobe, kako se pripravlja za finale svetovnega pokala v Planici in ali že razmišlja o koncu kariere.

To sezono niste niti enkrat skakali v svetovnem pokalu, v celinskem pa je edini omembe vreden rezultat tretje mesto sredi decembra v Ruki. Kje se je zalomilo?
Na začetku je kar dobro kazalo, vendar sem si poškodoval hrbet in me je kar nekaj časa bolelo. Potem nisem več prišel zraven. Vsakič, ko sem prišel na slovenske kvalifikacije za mesto v svetovnem pokalu, sem polomil en skok ali dva. Vmes sem bil še bolan, enostavno se nisem mogel pridružiti. Tako je to.

Veliko vzponov in padcev ste že imeli v karieri in veliko poškodb. Ste trenutno v redu?
V tem obdobju se je tega res veliko nabralo. Ko sem si pozdravil hrbet, sem še zbolel. Nič ni šlo po načrtu. Sem pa zdaj v redu, na zadnjih treningih sem solidno skakal, upam, da ta teden v Planici naredim še kakšen dober trening.

Finale svetovnega pokala v Planici bo že naslednji konec tedna. Verjamete, da se boste na letalnici prebudili?
Glede na to, kako sem skakal na zadnjih treningih, se poletov veselim. Sploh zadnji trening sem opravil na visoki ravni. Z veseljem pričakujem Planico.

Vedno ste rekli, da boste vztrajali, dokler boste imeli veselje ...
Seveda. Januarja in na začetku februarja mi je bilo sicer zelo težko, a to se dogaja v športu. Trenutno se zelo veselim vsakega treninga v Planici, z veseljem grem tja. Počasi se dvigujem, vidim napredek.

So razmere v Planici na 120-metrski skakalnici dobre?
Glede na toplo vreme vsekakor. Potrudili so se, obdržali nalet. Upam, da nam bodo pomagali tudi ta teden, da bi lahko do sobote normalno trenirali. Kar nekaj slovenskih skakalcev nas je ostalo doma in želimo kakovostno trenirati.

Lani ste na finalu svetovnega pokala na ekipni tekmi s Slovenijo osvojili tretje mesto. Je velika želja, da se spet prebijete v četverico za ekipno tekmo?
Najprej bo treba v četrtek dobro leteti, da dobim zaupanje, v petek pa nastopiti čim bolje na posamični tekmi. Potem bo vse odvisno od glavnega trenerja, koga bo izbral.

Postali ste svetovni prvak v poletih, imate dva letalna globusa, olimpijsko medaljo … Kako težko je formo iskati v celinskem pokalu? Se je težko motivirati?
Ni, saj vsako tekmo vzamem zares in jo poskušam izpeljati čim bolje. Seveda imam višje cilje, kot je nastopanje v celinskem pokalu, ampak - če realno veš, da ne spadaš v svetovni pokal, nima smisla nekaj poskušati na silo.

Podobno zgodbo ima to sezono tudi Jurij Tepeš. Se kaj pogovarjata o poti iz krize?
Bolj malo. Se mi zdi, da je to potrata energije.

Ste pa lahko v miru spremljali tekme svetovnega pokala. Kaj pravite na Rjojuja Kobajašija, ki ima že veliki kristalni globus?
Zelo me je presenetil, ko je na začetku sezone zmagoval s takšno lahkoto. Zdaj mu forma malce peša, tisto z začetka sezone pa je bilo nekaj, česar že dolgo nisem videl. Zelo mu privoščim, prav je, da je prišel en Japonec naprej, da ni na vrhu vedno Nemec ali Poljak ...

Kaj pa tista sporna tekma svetovnega prvenstva na srednji skakalnici, ko je vodil po prvi seriji, a v finalu zaradi razmer ni imel nobenih možnosti ...
Saj tudi prva serija ni bila dosti drugačna. Kar se tiče regularnosti, sta bili obe seriji obupni, posebej finalna. Tega si ne bi smeli privoščiti na SP-ju. Nekaterim je tako spet padla sekira v med. Nemci so vse pobrali na veliki napravi, Poljaki na mali ...

V nedeljo se je Peter Prevc po dobrem letu dni vrnil na stopničke. Kako komentirate njegovo vrnitev?
Zelo sem vesel tega, gotovo pa to še niso njegovi najboljši skoki. V sebi še veliko skriva. V nedeljo je bila druga serija sicer precej nenavadna, veter se v Oslu rad vrtinči.

Po lanski sezoni je prišlo do zamenjave glavnega trenerja, Janusa je nasledil Bertoncelj. Kako bi ocenili njegovo delo v prvi sezoni?
Tega ne bi komentiral, saj nisem zraven.

S čim ste se zamotili, ko zaradi poškodbe hrbta niste mogli skakati?
Izpustil sem deset dni treningov. Veliko sem bil s hčerko Piko, lahko sem se ji posvetil. Septembra gre že v šolo, aprila bo stara šest let.

Zadnja leta lahko tudi mirno dočakate novo leto, saj vas ni na novoletni turneji. Je to privilegij?
Sploh ne. Nikoli si nisem jemal k srcu, da sem za novo leto na turneji. Vedno sem šel okrog polnoči v posteljo in tudi letos je bilo tako. Spat sem šel deset minut čez polnoč. Nič posebnega.

Znano je, da boste zadnji skok v karieri naredili v Planici. Že veste, kdaj bo to?
Hmmm. O tem trenutno še ne bi govoril.

Gotovo pa bodo takrat spet predvajali pesem Enter Sandman ...
Mislim, da ja.

Pred kratkim ste bili prvič na koncertu Metallice. Vam je bilo všeč?
Šel sem lani aprila, po sezoni. Moram reči, da sem pričakoval več. Ob starejših 'komadih' je bilo noro, so pa precej dolgo promovirali nov album. Skratka, dvorana je bolj norela ob starih klasikah.