Sorodna novica Nika Križnar zmagala na Ljubnem, Ema Klinec tretja, pet Slovenk med 15!

Kolikor so trenutne zdravstvene razmere dovoljevale, je bilo pestro v zadnji noči na Ljubnem, kjer so slovenske smučarske skakalke takoj nadgradile ves trud prirediteljev tudi v izjemen tekmovalni uspeh. Nika Križnar, zadnja zmagovalka svetovnega pokala, ki ji ta sezona nikakor ni stekla po željah in predvsem načrtih, je znova potrdila, da zna biti najboljša takrat, ko je to najpomembneje. V olimpijski sezoni ji ni uspevalo domala nič, višje od četrtega mesta ni zmogla. Glavni trener slovenskih skakalk Zoran Zupančič si je med cilje tokratnega Ljubnega zapisal tudi, da Nika vsaj na eni tekmi pod Rajhovko preseže mejnik, da ji uspe preboj na zmagovalni oder. V svojem slogu, nič kaj malenkostno, je Križnar udarila na vso moč. Vzela je vse. Šele tretjič v sezoni je morala poraz priznati Marita Kramer, ki v tej sezoni nižje od četrtega mesta še ni bila. Tudi sinoči ob pogledu na zlato sovo, ki je še vedno njen cilj, Avstrijka ni bila skromnejša, saj je bila druga. Ni pa zmagala. Šele drugič je na posamični tekmi na Ljubnem na tekmi svetovnega pokala na najvišjo stopničko zmagovalnega podesta stopila Slovenka. Majo Vtič je zamenjala Nika Križnar. Vse skupaj je nadgradila svetovna prvakinja Ema Klinec, ki je bila tretja. Sicer mesto slabša kot lani, ob uspehu svoje reprezentančne in klubske kolegice iz Žirov pa je bila tudi ona radostno vesela ob vstopu v olimpijsko leto zimskih športnic in športnikov.

Slovenski smučarski skoki imajo dolgo tradicijo. Zdaj tudi ženski. Seveda precej krajšo, ampak za zibelko te discipline zlahka označimo prav Ljubno. Seveda si bodo smučarsko in predvsem denarno močnejše nacije za kaj takega štele svoja dejanja. Tisti, ki vedo, da se nekaj ni začelo z njihovim prihodom na sceno, pa vedo, kako so prav tu ob Savinji dobesedno ob svetlobi sobnih svetilk začeli s tekmami celinskega pokala. Zdaj je ob sodelovanju smučarske zveze prizorišče zares dostojno največjih dogodkov v smučarskih skokih. Ljubenčanom žal narava ob zadnjem povečanju skakalnice ni dovoljevala temeljite in odločne prenove in povečanja velikosti skakalnice. Če bi bilo to mogoče, Ljubnemu ne bi mogel ničesar oporekati prav nihče. Tudi radius prihoda na odskočni pomol je posebnost, ki jo zmorejo le najboljše. In to v vseh generacijah skakalk, ki so se tu merile v zadnjem desetletju in pol. Veliko je skakalk, ki Ljubno zapuščajo tudi s kakšno kletvico na ustih, ampak takrat, ko so najboljše, teh besed ni. Vsak trener, in ni jih malo, ki so se zvrstili tu na Ljubnem, je vedno znal povedati, da tu vedno in zmeraj zmagujejo le najboljše v danem trenutku.

In še tole. Ljubenčani so mednarodno zvezo in druge prireditelje znova izzvali z novostjo. Ob začetku moške turneje štirih skakalnic so Nemci napovedali, da bodo ženske čim prej, najbrž že konec tega leta na Bavarskem, skakale istočasno kot moški. Po le enem dnevu tokratnega Ljubnega pa bom rekel naslednje – tudi naslednje silvestrovo bodo skakalke pod Rajhovko, še prej pa v Beljaku, kjer so prav presenetljivo pritegnili Slovencem, in ne Nemcem. Korošci bodo danes tudi gostje Štajercev na slovenskem delu Štajerske.