Rok Petrovič se je odlikoval kot športnik z izjemno psihično močjo in koncentracijo. Ob odlični formi se mu je vse izšlo v sezoni 1985/1986. Foto: MMC RTV SLO
Rok Petrovič se je odlikoval kot športnik z izjemno psihično močjo in koncentracijo. Ob odlični formi se mu je vse izšlo v sezoni 1985/1986. Foto: MMC RTV SLO
Bojan Križaj
Bojan Križaj je svoji prvi dve zmagi v svetovnem pokalu osvojil v Wengnu. Foto: MMC RTV SLO
Mateja Svet
Mateja Svet je kariero presenetljivo končala še pred svojim 22. rojstnim dnem. Foto: MMC RTV SLO
Špela Pretnar
Špela Pretnar se je po koncu kariere podala v novinarske vode. Foto: EPA

Filozofija slovenskega smučanja se je začela s prepričanjem, da slovenski smučarji lahko uspejo le v tehničnih disciplinah, zato ni čudno, da so ravno te (do zdaj) prinesle največ veselja. Slovensko alpsko smučanje je prvo zmago dočakalo 20. 1. 1980, ko je v Wengnu v slalomu na najvišjo stopničko stopil Bojan Križaj. Do prvega kristalnega globusa pa je bilo treba čakati še šest sezon.

Rok Petrovič in nora sezona 1985/1986
V sezoni 1985/1986 je v slalomu eksplodiral Rok Petrovič, ki je nanizal neverjetnih pet zmag (Sestriere, Kranjska Gora, Wengen, Lillehammer, Heavenly Valley), skupaj pa se je na zmagovalni oder uvrstil kar sedemkrat. Petrovič ima po ene stopničke le še eno sezone pred norim obdobjem 1985/1986 in po njem. Takrat je bila zmaga vredna 25 točk za svetovni pokal in takrat 20-letni smučar je sezono končal s 125-imi (takrat v seštevek niso šteli vsi izidi v svetovnem pokalu).

Bojan Križaj nadaljeval slovenski uspeh
V njegovi senci je ostal tudi Bojan Križaj, ki si je s 100 točkami razdelil 2. mesto. Križaj je štafetno palico prevzel leto pozneje in v sezoni 1986/1987 sam postal zmagovalec slalomskega seštevka. Križaj je zmagal v Kranjski Gori in Kitzbühelu in se še trikrat povzpel na zmagovalni oder. Ob koncu sezone je imel na slalomskem seštevku 105 točk, njegov večni tekmec Ingemar Stenmark pa 96. Tisto sezono je bil visoko uvrščen tudi Grega Benedik (55), ki je bil peti. Bojan Križaj je v izjemni karieri v slalomu še dvakrat osvojil končno drugo in enkrat tretje mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bil najvišje v sezoni 1979/1980, ko je bil četrti.

Mateja Svet in edini "veleslalomski kristal"
Za kontinuiteto malih kristalnih globusov je že sezono pozneje poskrbela Mateja Svet, ki je edina, ki je osvojila mali kristalni globus v veleslalomu. Na prvih treh tekmah je osvojila 4., 6. in 13. mesto, eksplodirala pa je na zadnjih treh tekmah, ko se je na najvišjo stopničko povzpela v Kranjski Gori in Saalbachu, v Aspnu pa je bila četrta. Mateja Svet je veleslalomski seštevek še dvakrat končala na drugem in enkrat na tretjem mestu. V skupnem seštevku svetovnega pokala pa je bila kar trikrat šesta.

Špela Pretnar kot zadnja skupna zmagovalka
Zadnja slovenska dobitnica malega kristalnega globusa je Špela Pretnar, ki je bila v sezoni 1999/2000 najboljša v slalomu. V tisti sezoni je dobila štiri od svojih šestih zmag med elito. Zmagala je v Copper Mountainu, Berchtesgadnu, Santa Caterini in Aareju, v Mariboru pa je bila druga. Med tremi najboljšimi je bila še v sezoni 1994/1995, ko je veleslalomski seštevek končala na tretjem mestu.

V Sloveniji tri zmage in eno drugo mesto
Glede na izide lahko ugotovimo, da je slovenskim smučarjem v svojih najboljših sezonah zmagovalni trenutek uspelo vnovčiti tudi na domačih tleh, saj so Petrovič, Križaj in Svetova zmagali, Špela Pretnar pa je bila druga.

Košir v skupnem seštevku kot edini med tri
Za konec omenimo le še Jureta Koširja, ki je v svoji bogati karieri zaman naskakoval mali kristalni globus, a ima v lasti najboljšo slovensko uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala. V sezoni 1994/1995 je bil tretji, takrat je veleslalomski seštevek končal na 2., slalomskega pa na 3. mestu.

S. J.