Huje je, ker se razočaranje spreminja v obup in naveličanost. V Santi Caterini smo pričakovali medaljo Tine Maze in kakšno slalomsko presenečenje pri moških, tu smo potrebovali mali čudež. Pa saj veste kako je s čudeži, navadno jih vidijo drugi, sami pa le vedno bolj verjamemo vanje, čeprav se nam dogodijo redkeje, kot sedmica na loteriji.

Najboljša, ki to nista bila
Naša edina, ki bi po znanju lahko sodila med prvih 6, kar je bil cilj ekipe (poleg sanj o medalji), sta bila Andrej Jerman in Tina Maze. Znanje pa v smučanju in športu še zdaleč ni dovolj, korak med prvim in desetim mestom pa je med najboljšimi tako majhen, da se ga ne da opisati. Toda naši so padli na izpitu tudi tam, kjer gotovo ne bi bilo potrebno. Taktičnih napak si na prvenstvu enostavno ne smeš privoščiti. Na smuku je Jerman nakazal, da so se ušteli pri nastavitvi robnikov in smuči niso reagirale kot bi morale, pri veleslalomu Mazejeve pa so trenerji zatrjevali, da ni poslušala njihovih navodil.

Slaba tolažba
Prvi slovenski napad je tako odpovedal, drugi je sicer upravičil igralni čas in pričakovanja, toda 9. mesto Valenčiča v veleslalomu in 11. Petre Robnik v kombinaciji kritikov niti malo ne bo utišalo. Direktorja reprezentanc Klemena Berganta še nikoli nismo videli tako redkobesednega, slovenski trenerji pa so se po slalomu želeli poskriti. Gotovo je najtežje prav tekmovalcem in trenerjem, nihče si ne želi uspeha bolj kot sami, a potrebno si bo priznati skromen domet generacije. Še bolj peče dejstvo, da Tine Maze niso znali, zmogli, uspeli in nasploh niso spravili v domet uspehov, ki jih je gotovo zmožna.

Maruša Ferk
Svetle strani gotovo so. Ena najsvetlejših je Maruša Ferk, ki je smučala kot v tisti šali – »Kaj pa dojenček ve, kako težkih je 1000 kilogramov«. Zasluži si le pohvale, smučala je brez strahospoštovanja in ohranila upanje na slovensko prihodnost. Sedaj ima priložnost, da izkušnje prenese na evropski pokal in tam doseže najboljšo slovensko uvrstitev vseh časov. Trenutno je na drugem mestu v skupni razvrstitvi.

Bolehna sedma sila
Moji vtisi s prvenstva so bili v drugem delu prvenstva omejeni na komentatorsko kabino in posteljo. Prvenstvo je dolgo, razvlečeno in če resnično ne paziš na zdravje, bo zunaj -30°, znotraj pa +38,5°C in živeti vmes res ni prijetno, predvsem pa ne produktivno. V dneh okoli obeh veleslalomov je bila večina slovenskih novinarjev v slabem zdravstvenem stanju, k sreči slovenski tekmovalci s tem niso imeli težav, kar jim na koncu ni kaj bistveno pomagalo.

Jure Tepina