Pet let zapored poskuša Miller svetovno javnost držati v šahu. "Ne vem, ali bom prihodnjo sezono še smučal," je bil stavek, ki smo ga novinarji slišali neštetokrat. Vselej si je pustil priprta vrata in jih pozneje na stežaj odprl. Letošnja sezona je vsaj za zdaj ena najslabših. Od padca v Beaver Creeku ima težave z levim gležnjem in zdi se, da celo njemu zmanjkuje potrpljenja. Zato bi letošnja sezona res lahko bila njegova zadnja.

Olimpijske igre 2010
Morebitna upokojitev bi bila šok za vse, ki spremljajo alpsko smučanje. Predvsem zaradi dejstva, da bodo naslednjo sezono olimpijske igre v Vancouvru in da Bode Miller nima olimpijske zlate medalje. Na progah v Whistlerju bi lahko izkoristil svoje odlično poznavanje strukture snežnih kristalov v Severni Ameriki in možnosti za prvo mesto bi se še povečale. A Miller vse večkrat poudarja, da se na rezultate požvižga.

Zvest samemu sebi
Pravi, da je večkrat nerazumljen. Za večino genijev je to res. Pa poglejmo, ali se vam to zdi razumljivo. V kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru je imel pred svojim slalomskim nastopom skoraj tri sekunde prednosti pred vodilnim Francozom Lizerouxom. Smučal je na vso moč, brez taktiziranja, in odstopil. Po tekmi je dejal, da se ne bi mogel pogledati v ogledalo, če bi smučal z "ročno zavoro". "Kaj naj rečem po tekmi, ki sem jo dobil s povprečno predstavo? Rekel bi, da sem nad svojo vožnjo razočaran, pa me spet ne boste razumeli."

Najuspešnejši Američan
Gledati Bodeja Millerja na smučeh je posebno doživetje. Pri nikomur ni meja med genialnostjo in norostjo tako majhna, kot prav pri njem. Akrobacije, s katerimi se rešuje iz težav, so občudovanja vredne. Nagibi, ki jih je sposoben narediti, so ekstremni. Rezultatsko gledano je najuspešnejši smučar, ki ga je Amerika do zdaj imela. Dvakrat je osvojil skupni seštevek svetovnega pokala. Štirikrat je osvojil zlato medaljo na svetovnih prvenstvih, na olimpijskih igrah v Salt Lake Citiyju pa je vzel dve srebrni medalji. Temu dodajmo, da ima v svetovnem pokalu 31 zmag in da je član elitne peterice, ki je dobila tekme v vseh disciplinah. S tem zadnjim se lahko poleg njega pohvalijo Aamodt, Girardelli, Zurbriggen in Mader.

Leta prinesejo zrelost
Če bo po letošnji sezoni dejansko končal kariero, bo ostalo odprtih mnogo vprašanj. Ali je bila odločitev, da se oddalji od ameriške reprezentance, pravilna? Ali je lahko zapisan med najboljše tega športa brez zlate olimpijske medalje? Predvsem pa se bomo spraševali, kaj vse bi se dalo doseči z nekoliko drugačnim razmišljanjem. Toda vse to ga ne bo ganilo. Vsaj še nekaj let. Vendar pa nisem prepričan, da ne bo Bode Miller nekoč, v svojih zrelih letih, sam sebi priznal vsaj kanček obžalovanja, da ni šel po tisto, kar v športu največ pomeni.

Vodilo ga bo srce
Kakšna bo odločitev glede upokojitve, je zdaj seveda še prezgodaj ugibati. Bo pa njegova in bo končna. Trenutno pravi, da mu v srcu nič ne pravi, da naj gre v Vancouver. A zraven tudi dodaja, da ni še nič dokončnega. Kam se bo tokrat nagnila tehtnica, na stran srca ali na stran razuma, pa bo znano kmalu po zaključku svetovnega pokala marca v Äreju na Švedskem. Tam, kjer je že pred dvema letoma svetovno prvenstvo zapustil brez odličja. A morda bogatejši za nekaj, kar se njemu zdi bistveno vrednejše ...

Urban Laurenčič