V zadnjem desetletju poskušajo organizatorji svetovnih prvenstev imeti en cilj za vse discipline, kar pomeni, da morajo na eni progi izpeljati več tekem. Z napredkom smučarske industrije so smuči postale agresivnejše in mehke površine ne bi zdržale tako velikih obremenitev. Zato so organizatorji prisiljeni narediti trde proge.

Visoke temperature
Včasih so bile zime mrzle. Sneg se je obdržal več mesecev in tudi temperature so bile pod ničlo. Zdaj morajo organizatorji izkoristiti tistih nekaj hladnih tednov, ki jih imajo na voljo. Naredijo veliko umetnega snega, ki je obstojnejši od naravnega in v progo vbrizgajo vodo. Pri nizkih temperaturah tako dobijo zelo trdo snežno površino, ki lahko zdrži večino tekmovalcev svetovnega pokala.

Dež s seboj prinaša led
Pred začetkom prvenstva je, tako kot skoraj povsod po Evropi, tudi v Garmisch-Partenkirchnu deževalo. Voda je zmočila proge, ki so se tudi delno zmehčale. In potem je spet pritisnil mraz. Delavci na progi so snežno površino ponovno začeli gladiti in tako je nastala površina, ki zdaj buri duhove vseh na svetovnem prvenstvu.

Težko ni nevarno
Günther Hujara nas je novinarje opozoril, naj težkih razmer ne enačimo z nevarnimi razmerami. FIS je na superveleslalomu uspelo nadzorovati hitrost smučarjev in tekma je tekla gladko kot že dolgo ne. Od smučarjev je le Bode Miller pohvalil ledeni Kandahar in dejal, da so to razmere, ki so vredne svetovnega prvenstva. A na pogled tekma ni bila lepa. Bolj kot s smučanjem so se fantje ukvarjali z ravnotežejm.

Popravki na progi
Po prvem treningu smuka so sprejeli odločitev, da bodo na progi vendarle naredili določene spremembe. Skok "prosti pad" bodo nekoliko skrajšali. Na prelomnici bodo odvzeli dva do tri centimetre in tako smučarjem nekoliko olajšali trd pristanek. Poleg tega bodo v spodnjem delu proge poskušali s teptalnim strojem nekoliko razbiti led in številne grbine, ki so na progi.

Kaj ima to s smučanjem?
Ob vsem tem pa se lahko vprašamo, v katero smer gre ta šport. To, kar gledamo v Garmisch-Partenkirchnu, praktično nima več nobene zveze z alpskim smučanjem. Naj za primerjavo povem, da se zelo dober rekreativni smučar, pa čeprav bi imel ostre robnike, na progi Kandahar skorajda ne more ustaviti. Da o lepem zavoju niti ne razmišljamo.

Številne odpovedi
In potem sploh ni več čudno, da celo najboljši odpovedujejo svoje nastope. Ivica Kostelič je v supervelelslalomu začutil rahle bolečine v hrbtu in zbežal za nekaj dni na morje. V kombinaciji bi sicer z lahkoto vzel odličje, pa pravi, da ga na progi tako trese, da ne bo tvegal. Tudi drugi imajo podobne pomisleke. Na primer Lindsey Vonn in Carlo Janka.

Pogum ključ do uspeha
V teh razmerah na svetovnem prvenstvu v ospredju ni več tehnično znanje. Zmagovali bodo tisti, ki si bodo upali največ. V superveleslalomu sta progo napadla le dva. Innerhofer in Miller. Prvi je zmagal, drugi pa je naredil veliko napako. Po prvih nekaj dneh je torej jasno le to, da medalj ne bodo osvajali najboljši, temveč najpogumnejši.

Iz GA-PA-ja Urban Laurenčič