Na Švedskem v taboru slovenske šampionke pred tekmo sicer ni bilo čutiti take živčnosti kot pred dvema letoma v St. Moritzu. Tam je Ilka veljala za nesporno favoritinjo, že kar vnaprej določeno za zmago. V švicarskih Alpah recimo njena mama, ki je tudi mama ekipe, v noči na dan D ni zatisnila očesa. Takrat, ko je še skrbela za smuči svoje hčere, je ponoči hodila v delavnico in preverjala, če je z "dilami", kot sama pravi smučem, vse v najlepšem redu. In prav tu se morda skriva največji razlog za Ilkino vnovično zmagoslavje.

Serviser ni podlegel pritisku novitetam
Darji Črnko so po njeni volji ostala administrativna dela v ekipi, za smuči pa skrbi Aleš Sopotnik, izkušen serviser, z velikim številom medalj svojih nekdanjih smučark z največjih tekmovanj (Anja Pärson) in predvsem z neštetimi izkušnjami, ki so včeraj odigrale pomembno, morda celo ključno vlogo. Sopotnik se je kljub pritiskom proizvajalca smuči po novitetah odločil za preverjeno izbiro. Ilka je namreč svoj drugi naslov svetovne prvakinje osvojila na istih smučeh, ki jih je, verjeli ali ne, imela na nogah na svojem zlatem smučanju v St. Moritzu. Glavna vloga je seveda pripadla Iliki, a nikakor ne smemo zanemariti dela, ki ga je, tudi v nočnih urah, kot se za serviserja spodobi, opravil Trboveljčan.

"Ne da mi je od srca padel kamen, ampak skala"
"S smučmi je sicer v Cortini zadela kamen, zato smo jih morali dati v strojno obdelavo ter jih na debelo premazali. Naša ekipa jih je preizkušala na snegu, Ilka jih je vozila, nisem pa imel prave primerjave. Po strojni obdelavi ne veš, a so smuči še dosti hitre. A je bil trud poplačan, sreča je bila na naši strani. Ne, da mi je od srca padel kamen, ampak skala," je dejal Sopotnik.

Njegov moto je: "Delaj dobre stvari in dobre stvari se ti bodo dogajale. Skušajmo osrečiti čim več ljudi okoli sebe. Želim samo dopolniti Ilko, tisto njeno igrivost, spoštovanje, poslušnost za sočloveka, da bomo lahko šli z lahkim srcem domov."

Zaustavilo je ni niti šest operacij kolena
Ilkine smuči so bile daleč najhitrejše od vseh drugih tekmovalk, kar je bilo zelo pomembno, saj je bila včerajšnja smukaška proga pošteno skrajšana. Lahko bi rekli, da je šlo za superveleslalom. V tej disciplini je Ilka tu osvojila povprečno osmo mesto, v smuku pa je ob izjemno pripravljenih smučeh spet v pravem trenutku pokazala ubijalski in predvsem bojevit značaj. Vsaj takšnega, ki ga je morala pokazati pri vračanju po že šesti operaciji kolena.

Nagrada za premišljeno rehabilitacijo
Vnovičen naslov svetovne prvakinje ni presenečenje. Je nagrada za daljšo, bolj premišljeno rehabilitacijo. In če k temu dodamo še izjemno smučanje Ilke Štuhec in neverjetno uigranost majhne, a delovne ekipe, ki jo sestavljajo trener Grega Koštomaj, kineziologinja Anja Šešum, omenjeni serviser in zdaj razbremenjena mama, potem se včeraj na švedskem snegu preprosto ni moglo končati drugače.

Ko dihaš kot eno
"Samo trije smo bili na startu: Ilka, Anja in jaz. Darja in Grega sta bila na progi, a smo vseeno mislili, da je celotna Slovenija z nami. Tak občutek je to," je povedal Sopotnik.

"Ta energija, ko dihaš kot eno, pogled v oči, preden gre na progo, to so nepopisni trenutki. Po radijski povezavi mi niso povedali, kako je šlo, niti nisem videl na televiziji, gledal sem samo Anjo in njeno reakcijo z rokami. Tako da sem še jaz skočil, čeprav nisem natanko vedel, kako je odpeljala. Vse se je poklopilo, ne morem biti srečnejši," je Sopotnik še povedal o vzdušju na štartu.

Noč pred najpomembnejšim nastopom Štuhčeve je spal le eno uro in pol, drugače pa po štiri do pet ur. Tudi njegova pot na Švedsko je bila dolga, saj je vozil kombi s smučmi.
"Zadnja dva dneva pred smukom smo poskusili različne maže, smuči, kombinacije kemijskih spojin ali različnih proizvajalcev. Zjutraj je kazalo, da se bo zjasnilo, bilo je sonce. Nato se je kar naenkrat zaprlo, sledila je sprememba štarta, moram priznati, da sem bil tudi jaz nervozen," je še opisal dogajanje na dan tekme.