33-letni Fak si je za cilj zadal medaljo. "Predvsem težka naloga je to. Vedno si želim zastavljati visoke cilje. Vem, da nič ni nemogoče, vse je dosegljivo," je v intervjuju z Antonijo Ražen za TV Slovenija med drugim dejal Fak.

Fak meni, da domače prvenstvo ni velika prednost. "Proga za svetovno prvenstvo je na voljo šele zdaj, pred tekmovanjem. Pred določenimi ekipami imamo nekaj treningov več, pred nekaterimi pa niti enega. Po navadi se zgodi tako, da pozimi zelo malo treniramo na Pokljuki, ker smo naokrog. Ne vidim tukaj posebne prednosti. Ko smo prišli na olimpijske igre v Vancouvru ali pa v Pjongčangu, je bilo čisto zadosti treningov, ki sem jih naredil pred tekmo," razmišlja Fak. Več si preberite v nadaljevanju.

Domače svetovno prvenstvo je pred vrati. Kakšno popotnico so vam dala vaša dekleta, ko ste odhajali na Pokljuko?
Imamo standard, da se moram posloviti z vsako posebej in seveda starejši hčerki obljubiti, da se bom hitro vrnil nazaj in da bom dober. To je najtežja naloga. Preostalo je lažje izvedljivo. A kot vsak oče moraš svojo vlogo oddelati.

Pred prvenstvom ste trenirali na Pokljuki, zato ste bili lahko več doma. Kaj vam pomeni, da lahko v času priprav več časa preživite s svojimi najbližjimi?
Seveda je to en velik plus, a jaz sem tak človek, da brez težav prenašam stvari, če so zastavljene tudi drugače. Eno so obveznosti, ki jih moraš narediti. In brez resnega pristopa pri tem ne gre. Tukaj je bil en luksuz domačega svetovnega prvenstva, da bom treniral doma. Če pa bi bilo drugače, bi tudi tako naredil.

Kako krmarite med športnim in družinskim življenjem?
Mislim, da dobro. Težko je ocenjevati stvari, ki jih težko oceniš. Je pa tako, da poskušaš najti ravnotežje profesionalnega dela in tudi tistega časa, ki ga nameniš družini.

Koliko v času daljših odsotnosti pogrešate otroke. Kako se na tekmah povsem fokusirate zgolj na tekmo?
Toliko časa sem že v tem, da vse stvari, ki niso striktno povezane s tem, kar počnem, lahko izoliram.

Po koncu lanske sezone ste se že spogledovali s koncem kariere. Kaj je pretehtalo, da ste vztrajali in nadaljevali kariero?
Nisem se spogledoval s koncem. Sem pa začel premišljevati, ali je smiselno na tak način vztrajati, ker so bile določene stvari, za katere sem mislil, da jih lahko izboljšam oziroma jih je treba spremeniti. In tudi tak korak sem naredil. Odločil sem se za drugačen pristop k treningu oziroma za drugačen načrt. Želel sem spremeniti stalnico, da praktično vsak mesec greš za en teden do dva tedna na priprave.

Sorodna novica Na uvodni tekmi Slovenija v postavi Fak, Bauer, Polona in Živa Klemenčič

Lahko malo več poveste o stvareh, ki ste jih spremenili oziroma ki so pretehtale, da ste nadaljevali uspešno športno pot.
Prva stvar, ki je bila, je to, da sem hotel spremeniti stalnico, da smo imeli vsak mesec vsaj deset dni priprav. Načeloma smo vedno na istih mestih. Menil sem, da lahko tudi več treningov naredim doma, enako kakovostnih. Videl sem v preteklih sezonah, da lahko tudi sam kakovostno treniram in delam stvari. In da ne potrebujem celotne podpore, hkrati pa da najdem svoj mir in sproščenost, ki jo potrebujem. Kajti po toliko letih se nasitiš vedno enih in istih stvari, mest, kjer treniraš. Čeprav letos je bila specifika zaradi korone, saj se ni moglo iti nikamor. Verjetno bi izbral tudi kakšno tuje prizorišče za priprave, a zagotovo ne tistih, ki so ustaljena.

Za nekatere so športni pritiski privilegiji, kaj pa za vas?
Tukaj ne vidim nič posebnega, mogoče zaradi tega, ker sem že toliko časa v tem športu in je del mojega življenja. Če tega ni, mi tega manjka. Je včasih intenzivno, a trenutno še ne vidim svojega življenja brez tega.

Se pravi, ste domači s temi pritiski, ki prihajajo od vas in okolice?
Ja, mislim, da je tudi na splošno v življenju tako, mogoče na kakšni nižji ravni, ampak enostavno tak sem kot človek, da želim imeti izzive na vsaki ravni. Imam to srečo, da sem se odločil za športno kariero in da to lahko doživljam.

Ste tekmovalec za velika tekmovanja. Kako pomembnost tekmovanja vpliva na vas?
To je zanimiva klasifikacija. Velika tekmovanja so veliki izzivi. Vedno so uspešnejši tisti, ki bolje prenašajo stres, fizični in psihični. To je kombinacija, ki je zanimiva zame. Spodbudi v meni neko strast in je to nekaj, kar me veseli.

Za cilj na domačem prvenstvu ste si zadali medaljo. Vas to še dodatno motivira?
Ja, zadal sem si medaljo. Predvsem težka naloga je to. Vedno si želim zastavljati visoke cilje. Vem, da nič ni nemogoče, vse je dosegljivo. Mora pa biti tudi veliko stvari na svojem mestu, da je dosegljivo. Specifično v športu je to, da ti ne določaš, kdaj moraš biti na najvišji ravni, tako fizično kot psihično.

V kateri disciplini mislite, da imate največ možnosti?
Nekako nikoli ne razmišljam na ta način. Vsako tekmo vidim kot novo priložnost. Zdaj težko odgovorim, kaj bi bila najboljša disciplina za to. Definitivno je tako, da če v šprintu narediš zelo dober rezultat, imaš zelo dober predpogoj, da ga boš imel tudi na zasledovalni tekmi. Ni pa seveda nujno tako.

Sorodna novica Jakov Fak po treh letih znova na stopničkah!

V Antholzu, kjer ste na stopničke stopili po treh letih, ste bili tretji na tekmi s skupinskim startom. Kaj ta uspeh, rezultat, pomeni za vas? Ste lažje zadihali pred najpomebnejšimi tekmami sezone?
V bistvu ta rezultat je bil dokaz, da je mogoče, torej, da nič ni nemogoče. Le treba je vztrajati, tudi takrat, ko ti ne gre, ko telo ne funkcionira, kot bi si želel. Vseeno je treba vztrajati, ker na dolgi rok se stvari izplačajo. Ta rezultat je super, odvalil se mi je velik kamen od srca, hkrati pa to ni noben predpogoj, da se bo na Pokljuki zgodilo kaj takega. Prizadevam si za to, da bi bilo tako ali še boljše, ampak ko pride določena ura ob določenem dnevu, bomo vse izvedeli.

Vedno želite še več, še bolje. Kaj bi radi dodali na domačih tekmah v primerjavi z zadnjimi?
Rad bi bil še hitrejši in še natančnejši. Vedno je prostor za izboljšave. Tudi ko zadeneš vse strele, greš lahko v skrajnosti in rečeš, da bi jih lahko zadel še hitreje. Treba je najti neko ravnotežje, ki deluje in ki v določeni tekmi zadostuje, da premagaš vse druge oziroma mogoče ne vse, lahko pa večino.

Pred sezono ste dejali, da si želite predvsem, da bili hitrejši v zadnjem krogu. To ste. Kaj si pa zdaj še želite izboljšati?
Na splošno je tista najšibkejša točka tek, ki ga je treba dvigovati še na višjo raven. Tukaj je okrog mene precej mlajših tekmovalcev, ki so zelo hitri. To je zelo pomemben segment, ki vpliva tudi na streljanje. Torej, če imaš splošno raven toliko dobro, da si dovolj hiter, tudi če ne greš na polno od začetka, da ne pretečeš na stotih odstotkih, ker tudi ne zmoreš vzdržati toliko časa, to posledično vpliva tudi na streljanje. Torej, če imaš tri kroge v tekmi, na prvih dveh imaš nekoliko rezerve, ki pa jo nato porabiš v zadnjem krogu.

Koliko bo poznavanje prog, na katerih ste opravili ogromno treningov, prednost za vas?
Mislim, da vsi tekmovalci, ki so dobri, zelo dobro reagirajo na vse situacije in vse spremembe. Vsak dan, ko se bo začelo prvenstvo, bodo tukaj drugačni pogoji. Najuspešnejši bodo tisti, ki se najbolj na hitro prilagodijo na situacijo. Proga za svetovno prvenstvo je na voljo šele zdaj, pred tekmovanjem. Pred določenimi ekipami imamo nekaj treningov več, pred nekaterimi pa niti enega. Po navadi se zgodi tako, da pozimi zelo malo treniramo na Pokljuki, ker smo naokrog. Ne vidim tukaj posebne prednosti. Ko smo prišli na olimpijske igre v Vancouvru ali pa v Pjongčangu, je bilo čisto zadosti treningov, ki sem jih naredil pred tekmo. Dovolj, da spoznaš progo, da vidiš, kje lahko pridobiš kakšno sekundo. Seveda ima vsak percepcijo proge na svoj način. Vsak ima svoje šibke in dobre točke, ki jih mora prilagoditi na progo.

Se lahko vi hitro prilagodite na progo? Kakšne so vaše izkušnje?
Mislim, da ja.

Proge poznate, precej so spremenjene. Kako pomembno bo razporediti moči glede na to, da je nekaj zahtevnih vzponov in tudi nekaj hitrih spustov?
Začetek proge zgleda ravninski, potem se po enem kilometru na najkrajših razdaljah oziroma na dveh kilometrih pri daljših, začne ta del, ki je praktično ves v gozdu in kjer se začnejo klanci. Ta prvi del, če pretiravaš in preveč moči porabiš pred zahtevnim delom, te zna kaznovati. Treba bo taktično razporediti moč.

Vi ste eden od kandidatov za medaljo. Kdo pa so poleg vas še glavni favoriti?
Glavni merilo je prva deseterica v svetovnem pokalu. Tukaj so Norvežani na prvem mestu, glede na to da zavzemajo prva štiri mesta v svetovnem pokalu. Potem sta dva Šveda, dva Francoza, potem se pa ta krog še razširi. Glavni favoriti so Norvežani. Je pa to svetovno prvenstvo, ki prinese specifične občutke. Na velikih tekmovanjih je tako, da prihaja do presenečenj. Vem, da vsi tekmovalci, tudi tisti, ki je 60. ali 80. v skupnem seštevku, delajo na tem, da bi bili čim boljši. Vsi si bodo morali trdo prislužiti vsako mesto.

Omenili ste že zdravje. Letošnja sezona je zelo posebna zaradi vseh omejitvenih ukrepov. Kako je vse to vplivalo na vas, če je vplivalo?
Načeloma svojega življenjskega sloga nisem veliko spreminjal. Nisem čutil restrikcij. Le to, da nisem mogel na priprave, kamor sem načrtoval. Kljub temu mislim, da sem kakovostno oddelal priprave doma. Specifika je, ampak kljub temu, kot sem že rekel, hitreje se prilagajaš, boljši si.

Torej niste imeli nobenih težav s prilagoditvami, novimi razmerami, drugačnim načinom življenja?
Nobenih.

Za konec, prvenstvo se začenja, kako težko čakate prve tekme?
Težko. Čeprav po eni strani kot nekdo, ki si vedno želi več, imaš vedno v sebi kanček dvoma, ali bi bilo še kaj treba narediti ali pa je bilo dovolj in se je treba le sprostiti in začeti tekmovati. Največ pritiska bo pred prvo tekmo. V nadaljevanju bo potem lažje, vsaj jaz tako gledam. Ko se prve tekme začnejo, gre pritisk stran in uživam v tistem, kar počnem.

Četudi na prvih tekmah ni rezultat po vaših željah, še vedno uživate?
Potem prihaja do določenega specifičnega stresa, ampak vsak dan, ko se zbudim, uživam v tem, kar počnem.