28-letni Tršan je krst v svetovnem pokalu doživel v sezoni 2014/15 v Hochfilznu, ko je nastopil v šprintu. Zasedel je 75. mesto. Logatčan je moral na prve točke v svetovnem pokalu še malce počakati, prve je osvojil 11. marca 2017 v Kontiolahtiju, ko je bil na zasledovalni tekmi 39.

Njegov najboljši rezultat med posamezniki je 25. mesto, ki ga je na zasledovalni tekmi dosegel lani v Annecyju. Svetovno prvenstvo na Pokljuki bo zanj sicer že šesto, do danes mu je najboljši izid uspel lani v Antholzu, ko je bil 25. v zasledovanju. Prvič je na prvenstvih nastopil pred šestimi leti v Kontiolahtiju.

Pred začetkom letošnjega biatlonskega svetovnega prvenstva na Pokljuki smo vsakemu slovenskemu reprezentantu in reprezentantki v MMC-jevi rubriki 5 v tarčo postavili pet enakih vprašanj:

Če bi lahko živeli kjer koli na svetu, kje bi živeli?
Živel bi tam, kjer živim zdaj. Bil sem že marsikje po svetu in vedno si rečem, da imam srečo, da živim v Sloveniji.

Kako se motivirate pred vsakim treningom, vsako tekmo?
Osebno mi motivacije nikoli ne manjka, saj me naprej žene želja po izpolnitvi zastavljenega cilja.

Od koga ste se v življenju največ naučili ali koga najbolj cenite?
Verjetno od svojih domačih. Vedno so me podpirali na moji poti, tako da sem se lahko popolnoma posvetil stvarem, ki jih najraje počnem.

Katera je vaša najljubša anekdota oziroma smešna stvar, ki se vam je pripetila na biatlonskih tekmah oziroma ob njih?
Z biatlonskih tekem se žal ne spomnim ničesar. Se pa dobro spominjam tekme na mladinskem svetovnem prvenstvu v teku na smučeh, ko sem po pomoti zavil v napačen boks za menjavo smuči. Pravi boks je bil na drugi strani menjalnega prostora, tako da sem ga moral prečkati, zamenjati smuči in nadaljevati tekmo.

Kaj bi počeli, če se ne bi ukvarjali z biatlonom?
Huh, težko vprašanje, saj sem zadnja leta povezan predvsem s športom. Če že ne bi bil aktiven tekmovalec, bi bil pa najraje trener. Vsaj takšne načrte imam za prihodnost po tekmovalni karieri.