Porazi so sestavni del športa, le redko se zgodi, da bi celotna reprezentanca nastopila odlično. A tokrat je toliko huje ugotoviti, da z izjemo grenkega 4. mesta Petra Prevca z velike skakalnice, prav nihče v slovenski reprezentanci ni potrdil izidov pretekle sezone oziroma statusa, ki mu pripada v svetovnem pokalu. Razlogi, zakaj je na skandinavskem festivalu, ki so ga znova zaznamovali Norvežani, ki so zbrali že 10 zlatih kolajn, brez dinamita ostala celotna slovenska reprezentanca, so različni.

V tekaškem delu reprezentance niso imeli sreče z zdravjem. Mlajši rod je nabiral zgolj izkušnje, sprinterski nastop Katje Višnar pa je bil v skladu z zadnjimi v svetovnem pokalu. Kombinatorci se že vso sezono borijo sami s seboj. Gašper Berlot ni potrdil napredka, ki ga je kazal v svetovnem pokalu. Marjan Jelenko pa se je v zanj izgubljeni sezoni izgubil že pred tekmami leta.

Veliko razočaranje vlada med skakalci. Brez konstantnosti v tako zgoščeni konkurenci preprosto ne gre. To je pokazala tudi moštvena tekma, ko sta iz sivega povprečja štrlela le prvi Jurijev in zadnji Petrov skok.

Slovenska reprezentanca je v preteklosti že imela skromnejša prvenstva, a na drugi strani tudi precej uspešnejša. Siva lisa v nordijsko sicer uspešni sezoni svetovnega pokala z izjemo kombinatorcev ne narekuje sprememb, lahko pa bi bila pomembna šola v pripravi na naslednja velika tekmovanja. Ker so nas športniki v preteklosti pošteno razvadili, bo jubilejno 50. svetovno prvenstvo v slovenskih almanahih zapisano zgolj z drobtinicami.

Nasmejane slovenske obraze pričakujemo že v naslednjih tednih, ko se bodo razpletala tekmovanja za svetovni pokal. Morda pa je trenutna slika kar realen odraz tega, kar se dogaja na smučarski zvezi, saj slovenska reprezentanca v Falunu še zdaleč ni dajala vtisa reprezentanc, ki so na listi dobitnic kolajn. Na tekmovanjih, kjer v boju za žlahtne kovine odločajo malenkosti, so lahko pomembne tudi na videz nepomembne stvari, ki pa bi jih vodstvo lahko opazilo le z obiskom prvenstva.