Jubilejni Vitranc, ki prinaša klasični spored (v soboto veleslalom, v nedeljo slalom, prenosa obeh tekem na TV SLO 2), je predzadnja postaja alpskih smučarjev pred finalom v Lenzerheideju. Vreme danes nagaja prirediteljem, a dež kakšne resne škode ne more povzročiti. "Imamo pol metra snežnega betona, tega ne more nič vzeti, tudi če ves dan dežuje. Pričakujemo, da bo zgoraj zapadlo nekaj snega, ki ga bomo morali odstraniti s strmine. Gre za od 130 do 140 višinskih metrov. Ker imamo tako dobro bazo, ga bomo odrinili kar s teptalnim strojem. Pripravljeni smo tudi, da bomo vrgli nekaj soli, če bo dež malce omehčal progo," nam je pojasnil Janez Šmitek, ki zadnja leta skrbi za pripravo proge.

Nič več sladkor v prahu, ampak grob sladkor
Marčevski termin je za vse, ki tekmujejo na podkorenski strmini, ugoden. Znano je namreč, da je decembra in januarja "poligon" ves dan v senci. "Zdaj je vidljivost neprimerljiva z decembrom ali januarjem. Tudi sneg je drugačen. Takšnega snega, kot ga imamo zdaj, decembra in januarja niti slučajno ne moreš imeti. Če razložim nekoliko drugače: na začetku zime je tu sladkor v prahu, zdaj pa je ta sladkor grob, nezmlet. To pomeni tudi drugačno smučanje. Decembra je sneg pust in zelo mrzel, priprava smuči je zelo zahtevna. Na tem bolj pomladanskem snegu, ki ga ima zdaj, je lažje smučati," razmišlja Šmitek. V soboto, ko se bo delno zjasnilo, bi imeli lahko tekmovalci predvsem v finalu dobro vidljivost, saj je marca ob tej uri že vsa proga lahko obsijana s soncem.

Spomin na Francoza, ki jo je skupil v Mišnici
Vidljivost je v alpskem smučanju izjemno pomembna. Kako negotov postane vsak, kadar nebo zakrijejo oblaki in pride difuzna svetloba, vedo tudi rekreativni smučarji. Fis je (v želji, da zmanjša možnosti poškodb), že leta 2001 uvedel modre črte, zaradi katerih smučarji bolje zaznavajo podlago. "Namen črt je, da oko lahko fokusira razdaljo. Kdor se vsaj malo ukvarja s fotografijo, ve, da mu včasih, ko fotoaparat usmeri sneg, avtofokus ne dela. Tako se tudi oko ne prilagodi, ker je premalo kontrasta," je povedal Šmitek. Pri hitrih disciplinah, predvsem ko je teren razgiban, so za smučarje največja težava radiusi. "V Kitzbühelu je v Mišnici skok in potem radius. Tam je neki Francoz pokleknil. Enostavno ni dobro videl, tla so prišla preblizu, vezi so se odpele, šel je po trebuhu naprej."

Na soncu je vsak car!
Neugodni so tudi tereni, kjer ob progi ni dreves. Sploh ob slabem vremenu potem ni kontrasta, tako da se ne vidijo prelomnice, grbine, skoki in radiusi. "Nekateri tekmovalci vidijo bolje. Nisem si mislil, da je to mogoče, ampak res je tako, nekateri so boljši," je povedal Šmitek. Označevanje snežne podlage vidimo tudi v tehničnih disciplinah. Izjemno težki veleslalomi so ob slabi vidljivosti lahko zelo nevarni. "Veleslalom v Alti Badii, slalom nekoč v Schladmingu, Kranjska Gora, tekme, ki so bile decembra v senci in ko ne vidiš tal ... Ko prideš s sence na sonce, je velika razlika. Tam si car. Na soncu zna smučati vsak, v senci pa nisi zanesljiv. Takoj zlezeš nazaj in nisi uspešen."

Gorenjci vino zlivali na tla
Tisti, ki pred tekmo v sneg vrišejo modre črte, bi morali razumeti gibanje smučarja. Žal ni vedno tako. Večkrat lahko vidimo, da so narisane narobe in smučarji zapeljejo čez njih. Ali to vpliva na hitrost? "Prav gotovo se lahko hitrost zmanjša, če se to zgodi na delih, kjer so smuči z vso površino na snegu. Koliko, pa nismo nikoli testirali." In še prigoda iz Kranjske Gore. Barvo so v preteklih letih kupovali v Beljaku, nekoč pa je je zmanjkalo. Rešitev je bila hitro pri roki. "Šli smo v prvi bife, vzel štiri litre terana in ga uporabili na progi. Škoda ga je bilo, ampak – ravno tako se vidi."

Vabljeni tudi k ogledu spodnjih videopripevkov Ane Kobal o pomembnosti priprave robnikov in drsne povšine smuči ter o tem, da tudi štart tekmah svetovnega pokala igra pomembno vlogo.