Pred nami sta vrhunec zime in najbolj slovita postaja svetovnega pokala, Kitzbühel. Ogrevanje bo v petek s superveleslalomom, v soboto sledi smuk vseh smukov, v nedeljo pa še slalom. Prenosi vseh tekem bodo na TV SLO 2. Ogromno zgodb je že napisal smuk s Petelinjega grebena, tudi nesrečnih, saj nikjer ni toliko spektakularnih padcev s hudimi posledicami. Včasih je meja med "lastništvom" gondole, ki peljejo na vrh (v čast zmagovalcu eno od gondol poimenujejo po junaku Streifa) in večtedenskim ležanjem na intenzivni negi tanka. Spomnite se le Scotta Macartneyja leta 2008 ali Hansa Gruggerja leta 2011. Srhljivo.
Hitro si v zaščitni mreži
"Proga je izjemno zahtevna in ne odpušča napak. Če zgrešiš vrata, boš verjetno končal v zaščitni mreži. Vsak odstop se zelo verjetno konča s padcem. Predvsem zgornji del proge je ekstremen. Na štartu ni nobenih pogovorov. Pri vsakem smučarju lahko čutiš napetost. Ne bom rekel, da so vsi prestrašeni, imajo pa vsi spoštovanje do tega smuka," je o najtežjem smuku na svetu, na katerem mu nikoli ni uspelo zmagati, povedal Aksel Lund Svindal. Izjemni Norvežan je pred štirimi leti na prelomnici Hausberg pred vhodom v prečni prehod zaradi slabe vidljivosti padel in zaradi poškodbe kolena končal sezono.
Cuche preprečil slovensko zmago
Streif nikoli ni bil in nikoli ne bo lahek, ne glede na to, koliko je snega. Pietro Vitalini je imel leta 1995 izjemno srečo, ker je po grozovitem padcu, podobnem tistemu Hermanna Meierja v Naganu, priletel v velike količine svežega snega in ostal nepoškodovan, sicer bi se prav lahko ubil. V zadnjih letih je proga pravilomo ledena, na njej so številni valovi, zmagujejo lahko le neustrašni smučarji, močni kot bik. Takšen je bil Švicar Didier Cuche, s petimi zmagami največja legenda Streifa. Leta 2010 je prav Cuche preprečil zgodovinski dan za slovensko smučanje: Andrej Šporn je bil takrat drugi, zmaga mu je ušla za 28 stotink.
V soboto naj bi rahlo snežilo
80. Hahnenkamm bo po besedah organizarjev spektakel, saj je proga v izjemnem stanju (posebej v zgornjem tehničnem delu, imenovanem Karussel, je ledena). Zasneževati so jo začeli že na začetku novembra. Letos omembe vrednih padavin še ni bilo, le v soboto je snežilo, kar pa je šlo prirediteljem celo na roko, saj so lahko še bolj zgladili teren. Ker je proga večinoma na senčni strani (izjema je le prelomnica Hausberg) in ker so noči še mrzle, se ni bati, da bi sonce ta teden povzročilo škodo. Je pa ravno za soboto napovedano rahlo sneženje, v zgornjem delu bi lahko bilo tudi megleno. V petek in nedeljo bo v Kitzbühelu sončno.
Denarne nagrade v Kitzbühelu (v EUR) | super G (petek) | smuk (sobota) | slalom (nedelja) |
1. mesto | 68.500 | 100.000 | 100.000 |
2. mesto | 34.250 | 50.000 | 50.000 |
3. mesto | 17.100 | 25.000 | 25.000 |
4. mesto | 9.250 | 13.500 | 13.500 |
5. mesto | 6.450 | 9.500 | 9.500 |
6. mesto | 5.500 | 8.100 | 8.100 |
7. mesto | 4.600 | 6.700 | 6.700 |
8. mesto | 3.700 | 5.400 | 5.400 |
9. mesto | 3.150 | 4.500 | 4.500 |
10. mesto | 2.960 | 4.300 | 4.300 |
30. mesto | 940 | 1.350 | 1.350 |
Zakaj takšne proge ni bilo včasih?
Na prizorišče smo poklicali Andreja Šporna, ki je potrdil besede prirediteljev in poudaril, da letos ne bo toliko valov kot v preteklih letih. "Letošnji Kitzbühel bo res lep. Proga je sanjska: ledena, ampak gladka. Le zakaj niso mogli takšnega terena pripraviti takrat, ko sem še jaz tekmoval?" Koga po poškodbi Dominica Parisa, vladarja Streifa zadnjih let (2013, 2017, 2019), vidi v vlogi prvega favorita? Beata Feuza, ki je bil v Kitzbühelu že štirikrat drugi, zmage pa še nima? "Težko je reči, zelo gladko je, lahko bo zmagal tudi kdo, ki smuča bolj na moč."
Več bo treba tvegati
Lani je v Kitzbühelu zmagal Paris pred Feuzom, predlani pa Nemec Thomas Dressen, ki lani zaradi poškodbe ni branil zmage. V boj za prestižno zmago in 100 tisoč evrov se bodo seveda neustrašno pognali tudi Avstrijci in Norvežani (današnji prvi trening je dobil Kjetil Jansrud), medtem ko bodo Slovenci igrali stransko vlogo. V zadnjih letih v Kitzbühelu niso pokazali veliko, zadnji dober dosežek je leta 2015, ko je bil smuk močno skrajšan in dolg vsega eno minuto, s 14. mestom uspel Klemnu Kosiju. "Več bo treba tvegati," meni Šporn. V Wengnu so Slovenci v soboto ostali brez točk, še najboljši (34.) je bil Martin Čater. Šporn: "Eno napako narediš, pa te ni nikjer ... Brüggli S nikomur ni uspel, in to je to."
Zanimivosti o smuku s Petelinjega grebena
– smuk vseh smukov je v koledarju svetovnega pokala od začetka, torej od leta 1967, prirejajo pa ga od leta 1931;
– največji naklon je že nekaj sekund po štartu v zloglasni Mišnici: strmina je 85-odstotna (dobrih 40 stopinj);
– največjo hitrost, prek 140 km/h, smučarji dosežejo v ciljnem smuku ('Zielschuss');
– leta 2009 je zmagovalec Didier Defago smučal z rekordno hitrostjo 142,3 km/h;
– največ zmag na smukih v Kitzbühelu, pet, ima Švicar Didier Cuche, ki je v Kitzu slavil tudi svojo prvo zmago v svetovnem pokalu (1998);
– štirikrat je na Streifu zmagal sloviti Avstriejc Franz Klammer, prvič leta 1975, ko je le za stotinko ugnal Gustava Thönija;
– leta 1981 se je (v želji, da bi v kombinaciji s slalomom dobil čim več točk) smuka lotil Bojan Križaj in na skoku pod kmetijo hudo padel. Naslednji dan na slalomu ni nastopil, je pa teden pozneje dobil slalom v Wengnu;
– leta 1997 je Fritz Strobl 3,312 km dolgo progo odsmučal v času 1:51,58, kar je rekordni dosežek, vendar je treba poudariti, da je postavitev na nekaterih mestih v zadnjih letih bolj zaprta, tako da je čase nesmiselno primerjati;
– med letoma 1932 in 1961 so na pokalu Hahnenkamm tekmovale tudi ženske. Zadnja zmagovalka je bila Traudl Hecher, ki je zmago slavila še v slalomu (in seveda v kombinaciji).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje