Jure je eno od svojih treh slalomskih zmag v svetovnem pokalu slavil v Podkorenu, in sicer leta 1999. Alpsko smučanje še vedno zelo rad spremlja, navdušuje ga predvsem Marco Odermatt, pa tudi Henrik Kristoffersen, ki je pretekli konec tedna z dvema zmagama povsem zaznamoval dogajanje na Vitrancu. "V šali sem mu rekel, da je bil to vedno moj hrib, pa je rekel, da je zdaj to njegov najljubši teren, saj je bil tu že 15-krat na stopničkah," nam je Košir povedal v pogovoru.

Sorodna novica Šarabon: Luknja je nastajala deset let, skušali jo bomo zakrpati v petih letih

Pokal Vitranc na začetku marca se ne zdi več najboljša rešitev. Kako gledate na ta "večni" boj organizatorjev s toplim vremenom?
Marčevski termin je zelo zahteven, in to iz več vidikov. Domnevam, da ga je marketinško tudi težje prodati kot decembrskega ali januarskega. Organizatorji imajo praviloma ogromno dela, da pripravijo progo. Temperature na začetku marca so vse pogosteje pomladanske. Ampak vseeno – tekmi sta bili zelo dobri, zelo korektni. Vidi se, da imajo ti, ki pripravljajo progo, veliko izkušenj. Dobro vedo, kako ukrepati ob vsaki situaciji.

Lepo je med gledalci videti nekdanje vitranške zmagovalce, kot sta Bojan Križaj in vi. Uživate na takšnih tekmah?
Seveda, vedno pridem rad, treba je podpreti takšne prireditve, organizatorji si zaslužijo, da je čim več gledalcev. Ni samoumevno, da v Slovenijo pridejo najboljši v določenem športu. To sezono sicer nisem bil pogosto na tekmah. Ogledal sem si ženski tekmi v Kranjski Gori, bil sem tudi na svetovnem prvenstvu v Saalbachu, kjer so me povabili na VIP-tekmo. Priznam pa, da morda še raje gledam alpsko smučanje po televiziji, saj s tehničnega vidika vidim več. Ogledam si prav vse tekme.

In kdo vas najbolj navdušuje?
Fascinanten mi je predvsem Marco Odermatt. Ima neobičajno tehniko. Po slogu malo spominja na Stefana Eberharterja. Njegovi zavoji morda niso videti tako zelo čisti, a izvleče vedno izjemen rezultat. Užitek ga je gledati. V veleslalomu sicer ne prevladuje tako kot lani, ko je dobil skoraj vse tekme, je pa zato v smuku toliko boljši. Prav tako me zanimajo mladi tekmovalci, nova imena. Veseli me, da se je vrnil Lucas Pinheiro Braathen. To je zelo dobrodošlo za smučanje, saj ima povsod veliko oboževalcev. Dobil je tudi kakovostne pokrovitelje. Takšnih osebnosti manjka v smučanju.

Pri ženskah se je to sezono največ vrtelo okrog obeh ameriških zvezdnic, Mikaele Shiffrin in Lindsey Vonn. Sta tudi vas navdušili?
Mikaela Shiffrin je neverjetna. Decembra se je kar hudo poškodovala, toda po vrnitvi je že na šesti tekmi zmagala in postavila neverjeten mejnik, sto zmag v svetovnem pokalu. Fenomen in odlična zgodba za smučanje. Pri Lindsey sem malo skeptičen. Zdi se mi, da je to početje kar nevarno za njeno zdravstveno stanje, ker vem, kaj vse je prestala. Ne vidim posebnega razloga za vrnitev.

Očitno je presodila, da lahko še vedno uspešno nastopa in ima od tega finančne koristi?
Težko sodim. Morda je pogrešala zgolj to vznemirjenje, ki ga ponuja tekmovanje. Vsi smo se s tem spopadali. Morda jo je to potegnilo nazaj.

Odločitev o koncu kariere je vedno neprijetna, mnogi odlašajo predolgo. Kako ste vi to doživeli?
Življenje se popolnoma spremeni. Moraš se spopasti s tem in začeti živeti popolnoma drugače. Kar naenkrat postaneš običajen državljan. Seveda je tudi to lepo. Jaz sicer nisem toliko pogrešal samih tekmovanj, ampak smučanje kot šport, način življenja, druženje.

Ali obstaja kakšen adrenalinski rekreativni šport, ki bi se lahko primerjal s tem, kar vam je nudilo alpsko smučanje?
Nikakor. Vznemirjenje je nenormalno. Ko si na primer v Kranjski Gori vodilni po prvi vožnji in čakaš na drugi nastop, se to težko primerja s kakšno drugo situacijo v življenju. Takšne stvari v življenju potem pogosto podoživljaš, sam se jih tudi še zelo dobro spomnim.

Vas bo Žan Kranjec ujel po številu zmag v svetovnem pokalu (3)? Z drugimi besedami, ali je še sposoben zmagati?
Vsekakor je, pogosto mu zmanjka zelo malo. Je del elite, a seveda se mora vse iziti za zmago. Njegov začetek sezone je bil odličen, zdaj ni več v tako vrhunski formi. Verjamem pa, da še lahko zmaguje, tehnično je odličen smučar.

V ciljni areni ste malo poklepetali s Henrikom Kristoffersenom, junakom letošnjega Pokala Vitranc. O čem sta govorila?
V šali sem mu rekel, da je bil to vedno moj hrib, pa je rekel, da je zdaj to njegov najljubši teren, saj je bil tu že 15-krat na stopničkah.

Kako sta se spoznala?
Ko sem sodeloval še z Rossignolom, sva bila v Val d'Iseru ob snemanju oglasa nekaj dni sostanovalca. Takrat mi ga je uspelo bolje spoznati. Zelo strasten in zagnan športnik. Dal mi je vedeti, koliko sem starejši od njega in da se je rodil takrat, ko sem jaz v Lillehammerju osvojil olimpijsko medaljo, torej leta 1994.

V smučarskih krogih pravijo, da ima težek značaj.
Zagotovo nima toliko simpatij kot Braathen in McGrath. Malo je kolerik, ampak – zagotovo je vrhunski smučar in noro uspešen. Tudi ta zgodba z novo znamko smuči Van Deer je nekaj posebnega. Moral je biti precej pogumen, da je prestopil.