"Vedno se veselim novega začetka. Po pol leta spet vonjaš sneg in začutiš tisto željo, da bi vzel smuči iz kleti in oblekel bundo. Pa pot v Sölden in vznemirljivo pričakovanje, da spet vidiš vse te vrhunske tekmovalce, ki komaj čakajo, da po uvodni tekmi dobijo prvo potrditev, ali so res dobro trenirali," je občutke orisal Urban Laurenčič, ki je v vlogi reporterja TV SLO že od sezone 2002/03 del moškega "belega cirkusa". Ženske tekme bo še naprej komentiral Tomaž Hudomalj, oba pa bosta imela v letošnji sezoni občasno pomoč v Leonu Andrejki, ki se je že izkazal kot komentator deskanja in smučarskega krosa. Prvo priložnost bo dobil že to soboto na ženski tekmi v Söldnu.

Nehvaležno je ocenjevati hitrost smučarja
"Odraščal sem ob uspehih Križaja, Petrovića, pa tudi sam zelo rad smučam. To bo zame nov izziv, ki se ga zelo veselim. Številke kažejo, da je alpsko smučanje še vedno zelo spremljan šport, toliko bolj ob slovenskih uspehih," pravi Andrejka, ki se bo vsaj na začetku izogibal ocen, ali je smučar hitro na progi. "Raje ne bom poskušal, morda le sam pri sebi. Pri deskanju je seveda drugače, tam so boji na izpadanje in imaš neposredno primerjavo, pri smučanju pa je ocenjevanje nehvaležno. To je bolj naloga strokovnega reporterja, jaz pa moram izbrskati zanimive podatke in čim bolj privlačno predstaviti smučarja oziroma smučarko."

Po Söldnu lahko že zelo boli glava
Za strokovni komentar bo tudi to sezono zadolžen Matjaž Vrhovnik. Kako pomemben je za alpske smučarje ledeniški uvod v Söldnu? "Zelo pomemben, to je prvi kriterij sezone. Ne le za tekmovalce, tudi za ekipe in trenerje. Kdor bo preveč zadaj, ga bo zelo bolela glava. Seveda je še nekaj časa do glavnih tekem sezone in do olimpijskih iger, ampak šlo bo bolj za kozmetične popravke." V soboto bi lahko že videli kakšen vrhunski slovenski izid na ženskem veleslalomu. "Meta Hrovat je količinsko delala še več kot prej, pa je bila znana po tem, da dela več kot ostale. V Hintertuxu smo se srečali, opazil sem, da je zanesljivejša v izvedbah in da ob manjših napakah ni tako ranljiva. V preteklosti je šla pogosto na progo malo preveč brezglavo, a je to pristop, ki je pravi in z izkušnjami se to odpravi." Kaj pa Andreja Slokar? "Zelo motivirana in pozitivna je, z ekipo dobro dela in s trenerjem odlično sodelujeta. Upam le, da je ne bodo preveč motile bolečine v roki, kar jo ovira tudi pri držanju palice, in da je manjša poškodba kolena pozabljena."

Pričakujte nepričakovano
Urban Laurenčič napoveduje, da bo olimpijska sezona zelo razburljiva. "Novi materiali, nove smuči. Tekme bodo še bolj izenačene, pričakovati je številne nepričakovane razplete. Sölden bo že dal nekaj odgovorov. Običajno prva tekma ni prinesla kaj revolucionarnega, no, lani je bilo malo drugače, Lucas Braathen je zmagal pri 20 letih, a se nato poškodoval. Norvežani imajo izjemno ekipo, vrača se Kilde, ki bi lahko konkuriral za veliki kristalni globus. Za Kristoffersona ta hip težko kaj rečem, zapira se vase, primerjav ni bilo. Avstrijci s Stefanom Brennsteinerjem bodo v veleslalomu še močnejši in bodo poskušali zapolniti vrzel po slovesu Hirscherja. Ne pozabimo seveda na Francoze, pa tudi na oba Slovenca."

Kranjec z daljšimi smučmi
Hadalin je bil v lanski sezoni prvič med veleslalomsko deseterico, letos bi lahko naredil korak naprej. Sam poudarja, da je na treningih konstanten in da je zadovoljen z napredkom. Tudi Laurenčič ga vidi visoko tako v slalomu kot v veleslalomu. "Na zadnjih treningih je imel Štef zelo dobre čase. Gotovo bo tudi Žan Kranjec vsaj na kakšni tekmi čisto v vrhu. Na dober dan lahko zmaga. Letos bo tekmoval z malo daljšimi veleslalomskimi smučmi, kar bi lahko na ravninskih delih prišlo zelo prav. Moč ima, da jih upogne, fizično je gotovo spet dobro pripravljen, poškodb ni bilo ..."

"Gre za čredni nagon"
Matjaž Vrhovnik poudarja, da daljše smuči prinašajo kar nekaj pozitivnih plati: "Ob koncu lanske sezone smo videli, da so bili tisti, ki so imeli daljše smuči, v ospredju. Morda se sliši nenavadno, toda pet centimetrov daljše smuči so mirnejše in vodljivejše, z njimi lahko smučar razvije tudi večje hitrosti, več pospeševanj. Gre za čredni nagon, ki ga je opaziti ob odskoku tekmovalca z noviteto, bil pa je denimo opazen že v mojih časih. Spomnite se pred 20 leti, da sem s krajšimi slalomskimi smučmi prišel v slalomski vrh. In ko na tekmi vse 'nažgeš', je pri konkurenci takoj panika in proizvajalci kopirajo najboljše. Letos so veliko več kot v preteklih sezonah gledali drug drugega na evropskih ledenikih, nihče ni odpotoval na južno poloblo, zato je bila v Evropi velika gneča. Vse večji poudarek je tudi na materialu. Pred časom je med trenerji nekdo lepo izjavil, da je prvič paniko naredil Ante Kostelič, ko je stavil na večjo količino smučarskih treningov, naslednji pa je bil Hirscher, ki je ogromno testiral. Na tem področju je bil res ekspert, smuči je menjal, testiral na dnevni in ne na tedenski bazi. Vsi iščejo svoje priložnosti v izboljšavah, prav nihče noče zaostajati."

Redko kdo v svetovnem vrhu lahko še na trenutke smuča previdneje
Tako Laurenčič kot Vrhovnik rada poudarjata, da gredo smučarji na glavo, da se torej brezkompromisno lotevajo prog in da so nenehno na robu odstopa. "Vsak, ki pride v svetovni ali celo evropski pokal, močno zaostane, če ni najbolje pripravljen in nima konkurenčnega materiala," pravi Vrhovnik, Laurenčič pa dodaja: "Danes imaš 20 do 25 mulcev, ki smučajo noro dobro. Izredno majhne razlike so v tehničnih disciplinah. Samo največji mojstri, kot je bil Hirscher, so si privoščili, da so lahko v finalu, če so imeli seveda dovolj prednosti, ključne dele odsmučali malo previdneje. Zelo pomembna je tudi psihološka priprava. To je tisto, kar loči šampione od preostalih tekmovalcev. Vedno so sposobni obvladovati pritisk tekme. Saj veste, koliko smučarjev je bilo, ki so blesteli na treningih, na tekmah pa ne. Hrvat Dalibor Šamšal je bil na primer na treningih redno hitrejši od Ivice Kostelića."