27-letna mariborska smučarka si je tik pred začetkom lanske olimpijske sezone poškodovala koleno in se šele februarja vrnila na smuči. Odločna kot vedno, da se spet vrne in ponovi zmage, ki jih je dosegala v sezoni 2016/17, vključno z naslovom svetovne prvakinje. Ključne priprave na snegu je to poletje spet opravila v Čilu, kjer je dolg tekmovalni premor prekinila z zmago na superveleslalomski tekmi za južnoameriški pokal.

Pred dnevi ste v vetrovniku v Gorici na povabilo opremljevalca Energiapura testirali opremo in svojo aerodinamiko. Kako bi opisali to izkušnjo?
Kot zelo zanimivo. Dobili so marsikateri odgovor, saj je pri smučanju pomembna vsaka stotinka. Mene je predvsem dobro prepihalo, ko stojiš tam na mestu. Sicer pa je bilo zelo naporno z veliko preoblačenja. Skupno sem bila 82 minut v smukaški preži in noge so zelo bolele.
Zakaj Andrea Massi ni imel dostopa v vetrovnik?
Tega ne bi komentirala. Vem, kaj je bilo, in sem mirna.
Zdi se, da ste samozavestni in dobro pripravljeni na sezono, tudi v vaši ekipi je vse idilično. Najbrž kljub enoletni odsotnosti merite na najvišje mesto, čeprav o tem ne govorite na glas!
Želim uživati ter predvsem dobro in sproščeno smučati, ciljev pa je več, ne le eden.
Mar ni pri smučanju največji užitek, ko snameš smučarske čevlje, če se malo pošalim?
Drži, to je pa drugi najljubši občutek (smeh).
Je tekmovanje užitek ali stres?
Seveda, tudi stres je, in to velik. Ampak se ga navadiš in si ga spet želiš.
Ste med rehabilitacijo pogrešali zmagovalne občutke?
Saj so bile drugačne zmage. Ko se znebiš šivov, odložiš bergle, greš prvič na tek ...
Se boste lahko vrnili tako močni, kot ste bili, ko ste bili najboljša smukačica sveta?
Vleči primerjave in razmišljati, kako je bilo takrat, je precej nesmiselno ...
Letos naj bi bila zadnja sezona Lindsey Vonn ...
Nisem prepričana, da je res tako ...
No, tu so še Sophia Goggia, Tina Weirather, pričakovati je močnejšo Anno Veith, pa Laro Gut ... Bi letos v tej konkurenci zmagovali z enakim smučanjem, kot ste ga pokazali v tisti odlični sezoni 2016/17?
Nisem razmišljala. Marsikaj se je spremenilo. Vse gre naprej, vsak išče izboljšave, vsak želi biti hitrejši. Na to, kako se stvari odvijajo, niti nisem imela vpliva. Preprosto sem samo opazovala vse skupaj in se koncentrirala samo nase.
Naj vprašam tako: znani ste bili, da ste imeli pri smuku odličen položaj, da ste bili zelo hitri. Lahko smučar hitro izgubi ta občutek?
Ne, izgubiti ga ne moreš, morda ga lahko malo pozabiš in se ne počutiš najbolj lagodno. A si te občutke hitro prikličeš in začneš uživati v njih.
V Čilu ste bili po dolgem času spet na štartu in na superveleslalomski tekmi s slabo konkurenco zanesljivo zmagali. Kako zelo drugače je bilo vse skupaj kot takrat, ko ste imeli zadnje tekme v elitni konkurenci?
Drugače je bilo predvsem to, da je šlo za nižjo raven tekmovanja. A nekatere stvari so enake, treba je bilo spet dati palice čez štartno linijo in priti čim hitreje v cilj. Na tekmo sem šla, da bi si pričarala te občutke, ki bodo podobni tudi takrat, ko bo bolj stresno. S psihološkega vidika je bila to pomembna izkušnja.
Torej, ste malo pred začetkom sezone samozavestni?
Sem, me pa do prve tekme v Lake Louisu čaka še veliko dela. Komaj čakam začetek. Že od malega hočem tekmovati in da hočem biti najboljša. Vem, česa sem sposobna.
Ste že podpisali pogodbo s SZS-jem?
Sem. Pri tem sicer nisem aktivno sodelovala, sem pa vesela, da smo to uredili in da sem podpisala.
Ostajate na smučeh Stoeckli. Je bilo kaj debat, da bi zamenjali proizvajalca?
Ne, saj imam pri njih veliko podporo in se odlično počutim na smučeh. Tudi novi serviser Aleš Sopotnik se je odlično vključil v ekipo.

V Söldnu vas 27. oktobra ne bo na štartu veleslaloma, s katerim se bo začela sezona svetovnega pokala. Kaj pa Maribor? Zlata lisica bo v kar neugodnem terminu za vas, saj bosta tekmi v petek (veleslalom) in soboto (slalom), 1. in 2. februarja, potem pa bo v ponedeljek, 4. februarja, na prizorišču svetovnega prvenstva že prvi trening smuka. Boste štartali na Zlati lisici?
Upam, da bom. Zlata lisica je ena mojih ljubših tekem, saj si doma. Veliko ljudi te pride na Pohorje spodbujat, super vzdušje je. Res pa je, da je koledar zelo natrpan. O tem, na katerih tekmah bom štartala in na katerih ne, bo sicer odločil moj trener.
V lanski sezoni je veliko presenečenje pripravila Ester Ledecka, sicer sijajna deskarka, ki je postala olimpijska prvakinja v superveleslalomu. Je takšna zgodba zelo dobrodošla za vse v karavani?
Odvisno, kako na to gledaš. Morda je to tudi dobro, po drugi strani pa, kaj pa če smo izpadli bedaki. Kar tako pride nekdo iz druge panoge in nas nažge (smeh). No, Ester že od nekdaj super smučala in je združevala deskanje in smučanje. Prišla je na olimpijske igre, z ničimer se ni obremenjevala.
Ali to pomeni, da so ženski smuki oziroma superveleslalomi prelahki?
Ne bi rekla.
Kako pa bi se odzvali, če bi morala dekleta voziti smuk v Kitzbühelu?
Vsekakor bi bilo fajn, da bi lahko rekla, da sem odpeljala ta legendarni smuk, ne vem pa, kako bi bilo to videti. Še pri moških nihče ne gre tam na štart z lahkim srcem.