Po odpovedi finala v Cortini bodo smučarji sezono sklenili ta konec tedna v Kranjski Gori. Na sobotnem veleslalomu bo v igri za mali globus Žan Kranjec, ki je v Hinterstoderju izgubil rdečo majico vodilnega, toda na četrtem mestu ima še vse možnosti, da postane prvi Slovenec z veleslalomskim globusom.

Kako in kje ste v zadnjih dneh iskali ravnotežje med treningi in počitkom?
Prejšnji teden smo dva dni trenirali v Podkorenu na progi za svetovni pokal. Kar v redu je bilo, en dan smo imeli zelo dobre razmere, drugi dan solidne. Od petka sem bil nekaj dni doma. Opravil sem sicer kakšen kondicijski trening, sicer pa sem se poskušal čim bolj spočiti in živeti običajno življenje. Pogledal sem nekaj filmov, psa peljal na sprehod, se dobil s prijatelji ...

Kje boste opravili treninge tik pred tekmo?
V Podkorenu na sosednji progi ali pa v Trbižu oziroma na Nivejskem sedlu.

V soboto si seveda želite čim bolj trdo ali ledeno progo. Budno spremljate vremensko dogajanje, predvsem napovedane temperature?
Malo pa res. Temperature čez dan bodo precej visoke. Upam, da bo vseeno dobra tekma, jasno pa, da si želim čim bolj zimskih razmer.

Ste še v takšni formi, kot ste bili denimo v Adelbodnu?
Težko odgovorim. Načeloma se v redu počutim na smučeh. Morda sem bil malo utrujen, zato sem tudi nekaj dni počival in bil doma, stran od snega.

Veljate za enega najbolje telesno pripravljenih smučarjev, a vseeno pravite, da že čutite utrujenost. Na kakšen način?
Pozna se na treningu, kakšno vožnjo prej si utrujen, čutiš, da nisi več čisto svež, ampak ‒ to je normalno ob koncu sezone.

Sploh ob vseh selitvah, ki ste jih imeli. Japonska turneja, denimo, se je precej ponesrečila ...
Drži, Japonska je bila kar naporna. Po eni strani me ne moti, da so tam tekme, a letos je bilo tako, da je bil slalom odpovedan, na veleslalomu pa so bili čudni pogoji in po tej strani mi ni všeč, da smo bili tam. Potem je sledil Hinterstoder, pa takoj treningi v Kranjski Gori. Teh nekaj dni počitka mi je prav prišlo, v torek (danes) pa spet ‒ akcija.

Je domača tekma za vas vrhunec sezone, je zmaga tam vredna še več kot v Adelbodnu?
No, zmaga je zmaga, ne glede, kje jo dosežeš, bi pa rekel, da v Kranjski Gori drugače doživljaš uspeh. Rekel bi, da je to zame res vrhunec sezone.

Čeprav brez gledalcev ...
Seveda bi si želel, da bi bili na tekmi. Tekmovati pred praznimi tribunami bo malo čudno, vendar vseeno boljše, kot da tekma odpade. Ampak situacija po svetu je takšna, kot je, in moramo upoštevati navodila in paziti, da se čim bolj omeji širjenje virusa.

Se vam zdi, da je iz psihološkega vidika bolje, da ste predali rdečo majico vodilnega veleslalomista sezone, saj je pritisk zdaj manjši?
Ne bi rekel, da mi je to predstavljalo velik pritisk, je pa morda podzavestno res drugače in si v drugačnem položaju. Ključno je seveda, da si osredotočen predvsem na svoje smučanje. Štirje smo blizu malemu globusu in vse je odprto.

Do zdaj je vaš najboljši dosežek na tekmah svetovnega pokala v Kranjski Gori peto mesto pred dvema letoma. Zelo lep izid, ampak ‒ tokrat vas to najbrž ne bi zadovoljilo ...
Ne skrivam, da si želim več.

21 let mineva od zadnje slovenske zmage na Pokalu Vitranc. Se morda spominjate, da ste uspeh Jureta Koširja gledali po televiziji?
Ne, tega se ne spomnim, sem pa videl posnetek in ‒ res vrhunsko, da mu je to uspelo.

Vsi Slovenci, ki so zmagali v Kranjski Gori, so bili znani po tem, da so bili najboljši na ledenih in strmih progah. Križaj, Petrović, Košir. In tudi za vas velja isto. Na zadnji tekmi se v finalu veleslaloma v Hinterstoderju niste znašli. Zdaj vsi pametujejo, da boste morali preprosto več trenirati na mehkih progah ...
Ni tako preprosto. Saj ne treniramo vedno na trdih progah. Pogosto ne moreš izbirati, v kakšnih pogojih boš treniral. Na soljenih progah na primer nikoli ne treniramo, pa bi tudi to prav prišlo.

Po 13. mestu v Hinterstoderju ste rekli, da boste naredili analizo in potem povedali, zakaj v finalu, v katerem večje napake sicer niste naredili, niste smučali hitreje. Se je bilo res vredno še dolgo ukvarjati z enim povprečnim rezultatom?
Nekaj sem analiziral in pogledal, kaj je bilo narobe, točnega odgovora pa še vedno ne vem. Več stvari je bilo, šlo je delno za psihološke ovire, delno za nastavitve. Večjih napak ni bilo. Ko razmišljaš za nazaj, seveda veš, da bi lahko določene odseke smučal bolje. V cilju res nisem pričakoval takšnega zaostanka. Tempo po ravnini je bil v finalu višji kot na prvi progi, toda to je bilo očitno zavajajoče.

En povprečen dosežek seveda ne more skaliti odlične sezone. Naredili ste tisto, kar ste želeli: prišli v sam svetovni vrh in bili na vsaki tekmi v igri za zmago. Andrea Massi je celo izjavil, da ga navdušujete bolj kot Luka Dončić!
Vsaka pohvala mi nekaj pomeni, sploh če jo izreče Andrea Massi, ki je dal veliko športu in smučanje odlično pozna. Lepo je slišati, če te primerjajo z Lukom, ki vemo, da je daleč največja slovenska športna zvezda. Glede prepoznavnosti je košarka daleč pred smučanjem.

Spremljate njegove igre?
Spremljam rezultate, ko smo bili v ZDA, pa smo tudi gledali tekme.

Ko je še tekmoval Marcel Hirscher, ste izjavili, da vas naprej žene misel, da bi ga nekoč premagali. Enkrat vam je uspelo. Kaj pa zdaj, kaj vas najbolj žene naprej?
Rezultati so gotovo nekaj, kar me motivira. Zmage, globusi, stopničke, medalje na največjih tekmovanjih plus sam napredek v smučanju. Sem tekmovalne narave, nerad izgubljam, to velja tako za tekme kot za treninge.

Je bilo kaj drugače, ko ste imeli rdečo majico? Kakšen je bil odziv okolice, konkurence, navijačev?
Kaj posebej se ni spremenilo. Drži, imel sem nekaj zelo dobrih rezultatov, zmagal sem v Adelbodnu, zato te konkurenca malce bolj opazuje, saj ve, da si eden najboljših. Pa kakšen navijač več te prepozna in v določenih krogih slišiš, ko se pogovarjajo: poglej ga, tole je Žan. Prejšnji teden, ko sem treniral v Kranjski Gori, je bilo treba tudi po treningu podeliti nekaj avtogramov.

Vaš trener Klemen Bergant je rekel, da ste ob idealnem smučanju sekundo pred drugimi. Je pretiraval?
No, idealna vožnja mi prav velikokrat tako in tako ni uspela. Če se res vse poklopi in so razmere idealne, je z dvema izjemnima nastopoma tudi to mogoče, seveda pa res ni pričakovati, da bi kar zmagoval za sekundo.

Ste se v Adelbodnu v finalu približali popolnosti?
Drugi nastop je bil na kar nekaj delih blizu temu, celotna tekma pa nikakor ne, saj na prvi progi ni šlo vse gladko. Ni tako lahko pokazati svojega maksimuma ...

Je užitek, ko se borite za mali kristalni globus ali je to zelo stresno?
Ne, uživam in res me veseli, da sem v takšnem položaju. Moram ceniti, da sem tu, kjer sem, ponosen sem na to. Še pred nekaj leti se mi je zdelo nerealno, da bi se boril za kristalni globus. Jasno pa, da ne smem zdaj zaspati. Vsi ti uspehi me le še dodatno motivirajo.

Zakaj ne tekmujete v superveleslalomu?
Že poleti bi moral narediti kakšen trening več, poleg tega bi moral za pravico nastopati v hitrih disciplinah priti pod 80 Fis točk. Trenutno niti ne morem štartati, najprej bi moral izboljšati točke. Puščam pa vrata odprta.

Eno najprijetnejših presenečenj letošnje sezone je pripravil Filip Zubčić. Kako gledate nanj. Se pogosto pomerita na treningih?
Velik preskok mu je uspel, že poleti je kazal, da je na poti med najboljše. Očitno dobro dela, ima pravi material in je samozavesten. Nekaj smo trenirali skupaj, tudi zame je dobro, da imam ob sebi nekoga, ki je v svetovnem vrhu.

Vaš sostanovalec Štefan Hadalin je na Instagramu pod profilom kranhooftheday nekaj časa objavljal zabavne prigode iz zakulisja z vami v glavni vlogi, toda zdaj že več kot leto dni ni objavil ničesar. Ste mu to prepovedali?
Načeloma me mora vedno vprašati, ali lahko kakšen video objavi. Kdaj sem mu tudi prepovedal kakšno objavo in je zadnje čase očitno malo pozabil na to.