Za Slovence težko pričakovana uvertura svetovnega pokala za smučarke v hitrih disciplinah se je končala le s 17. in 21. mestom Ilke Štuhec v smuku ter 20. v superveleslalomu. Za mnenje smo poklicali nekdanjega smukača Andreja Šporna ter nekdanja reprezentančna trenerja Janeza Šmitka in Matjaža Kranjca. Vsi se strinjajo, da je Ilka Štuhec na obeh smukih slabše smučala predvsem zaradi slabih razmer, na superveleslalomu pa ji je boljši rezultat odnesla napaka na začetku tehničnega dela. Podobno kot lani lahko pričakujemo, da bo v Evropi spet med najboljšimi.

Nespametno smučanje
"Pričakoval sem napako na tem zavoju, poznam jo od majhnega. Že od nekdaj ima na takšnih zavojih težave," je Šmitek komentiral nedeljski superveleslalom. "Tam je bilo treba že imeti smuči obrnjene v smeri naslednjih vrat. Že Rebensburgovo je prineslo malce preveč iz idealne linije in imel sem slab občutek, da bo Ilko odneslo še bolj. Čudim se, da je šla tako tvegano v ta del, ki njeni tehniki ne odgovarja. Če si nagnjen nazaj, ne moreš zaviti tako, kot bi si želel. Težko je potem obdržati ravnotežje, ko prideš čez grbino. Nespametno je šla v ta vrata. Vse drugo je odsmučala lepo, tekoče. Škoda, bila je idealna priložnost za lep rezultat."

Poškodba v podzavesti še ni pozabljena
Andrej Šporn je v superveleslalomskem nastopu Mariborčanke prav tako našel nekaj spodbudnega. "Bolje zaostati dve sekundi in biti pri nekaterih vmesnih časih med najboljšimi, kot pa konstantno izgubljati po vsej progi. Se pa še vidi, da po poškodbi nima takšnega zaupanja vase. Potrebuje nekaj časa, da bo na svoji ravni, kar je normalno. Ni tiste mehkobe, tekočega gibanja, povezanosti zavojev, kar jo je krasilo lani." Da na obeh smukih Ilka ni bila ves čas v optimalnem smukaškem položaju, je zaradi razmer tudi razumljivo. Šmitek: "Višja smukaška preža je bila rezultat previdnosti in razmer."

Na slabši izid vplivali vidljivost in snežna površina
Šmitek nadaljuje: "Največji Ilkin adut je optimalno drsenje. Tako aerodinamične drže nima nobena druga smučarka. Če je težišče višje, je to zato, ker se ne počuti popolnoma prepričano in ima zavoro. Tokrat je bila kriva predvsem slaba vidljivost in tudi snežna površina. Snega niso popolnoma odstranili s proge. Bile so razlike: nekje trdo, drugje mehkeje. To jo zmoti in gre potem v območje varnega. Višja preža pomeni manjše odklone, manjši nagib smuči. Ko bo vidljivost dobra, snežna površina pa gladka, kot je denimo v St. Moritzu, bo v vrhu. Ima pa težave na prelomnicah in pri oglatih zavojih. To je njen problem že od malega."

Kmalu bo spet med najboljšimi!
Matjaž Kranjec, ki je zdaj koordinator tehničnih delegatov pri Mednarodni smučarski zvezi, je od začetka sezone pričakoval več: "Glede na optimistična poročila s treningov sem, kakor mnogi drugi, od prvih tekem pričakoval bistveno boljši rezultat. Toda ob upoštevanju dejstva, da sta bili tekmi v težkih vremenskih razmerah, sta njena nesproščenost in previdnost upravičeni, saj ni bilo smiselno tvegati poškodbe na začetku sezone. Nedeljska tekma v dobrih razmerah nas vseeno navdaja z optimizmom, saj je dokazala, da je na nekaterih delih že sposobna odsmučati na najvišji ravni. Brez skrbi, hitro bo med najboljšimi."

Hrovatova na ravnini nekonkurenčna
Kaj pa preostali slovenski aduti? Meta Hrovat je imela v Söldnu četrti čas prve proge, v finalu je tik pred ciljem odstopila. V Killingtonu je bila deseta. Janez Šmitek: "Smuča dobro, vidi se velika želja. V Söldnu je zdrsnila, ker je bila v prenizki preži in ni imela prostora za amortizacijo grbina. Ko je prišla na notranjo smučko, ni bilo rešitve. Bolj me skrbi, da si je v Killingtonu do prvega vmesnega časa, po 15 sekundah, nabrala šest desetink zaostanka. To je katastrofa, to je treba popraviti. Na položnem terenu ni hitra."

Slovenci zaživijo v Evropi
Smučarji v hitrih disciplinah se iz Severne Amerike (na sporedu sta bila dva smuka in dva superveleslaloma) vračajo z 49 točkami svetovnega pokala, kar je manj od lanskega izkupička (69 točk v štirih tekmah). Andrej Šporn poudarja, da kaj več niti ni bilo mogoče pričakovati. "Saj veste, kako smo z Ameriko. Enostavno nimamo pogojev za trening na takšnem snegu. Sploh v ZDA je ozračje zelo suho, vlaga je pod 20 odstotki, sneg je bolj agresiven, zato ne moreš smučati tako zelo na moč. V Evropi se bo pokazalo, kako so trenirali, tu Slovenci zaživimo. Vseeno ‒ vsa čast 'Hrobiju' za 16. mesto, tudi Boštjan (Kline) je smučal veliko bolj napadalno, všeč mi, kako se je 'vrgel dol'."

Številka ena ni bila ugodna
Edini slovenski smučar, ki je trenutno res v vrhu, je Žan Kranjec. Po tretjem mestu v Söldnu je bil v Beaver Creeku četrti. "Izjemen je, takšnega veleslalomista nismo imeli od časov Križaja," pravi Šmitek. Matjaž Kranjec opozarja na veliko konkurenco: "Na vsaki tekmi je hud boj za stopničke, ogromno izenačenih tekmovalcev je. Žan smuča vrhunsko, a se vedno najdeta dva ali trije, ki tisti dan smučajo nad svojimi sposobnostmi." Šporn je opazil, da številka 1 za Kranjca v Beaver Creeku ni bila ugodna. "Imel je najslabše razmere, toda odlično je odpeljal. Na obeh letošnjih tekmah je imel super rezultata in gotovo se bo boril z najboljšimi tremi veleslalomisti sezone svetovnega pokala."

Ford na domačem snegu izjemen, prav tako Kristoffersen
V veleslalomskem seštevku po dveh tekmah vodi Tommy Ford, ki je v nedeljo pri 30 letih dočakal prvo zmago kariere. "Že v Söldnu je bil odličen, na domačem snegu pa se je po nastavkih videlo, kako tvegano smuča. Izjemno napadalno je smučal tudi Kristoffersen, to je bila skoraj že togota. Vsekakor izjemno. Tretjeuvrščeni Nestvold-Haugen se je tudi odlično znašel, gotovo pomaga, da je študiral v Denverju. Negativno me je pa presenetil Alexis Pinturault. Po zmagi v Söldnu je bil tokrat v Beaver Creeku čisto izgubljen."