Alpske smučarke bodo konec tedna tekmovale na Zlati lisici (prenos na TV SLO 2), ki so jo morali spet prestaviti v Kranjsko Goro. Pogovarjali smo se z Ano Bucik, ki je bila pred tremi leti na slalomski tekmi pod Pohorjem sedma. Lani je imela krizo, zdaj se počasi vrača in napoveduje, da bi bila lahko do konca sezona že kandidatka za deseterico.

Kako ste sprejeli novico, da bo Zlata lisica v Kranjski Gori, in ne v Mariboru?
Predvsem sem vesela, da ostaja v Sloveniji in da tekmi ne bosta odpovedani. Sama bi sicer raje videla, da bi bila tekma v Mariboru, čeprav mi je teren v Kranjski Gori bolj domač. To prednost bom poskušala izkoristiti, vsekakor pa bo lepo tekmovati doma.

Zakaj bi raje tekmovali v Mariboru, če pa tam pravzaprav nikoli ne trenirate?
Vzdušje v Mariboru je nekaj posebnega, veliko gledalcev pride. Tudi zaradi značilnosti terena mi Maribor malce bolj ustreza.

Koliko dni ste to sezono trenirali v Kranjski Gori?
Ne prav veliko, kakšnih pet. Sicer pa vsako leto v Podkorenu opravimo nekaj treningov, tudi nekaj FIS-tekem je tu in teren dobro poznam.

Tudi prejšnji torek ste imeli v Kranjski Gori FIS-tekmo ...
Drži, ampak na sosednji progi, ne na tisti za svetovni pokal.

Menite, da je spodnja strmina med najtežjimi v svetovnem pokalu?
So tudi strmejše proge, na primer v Söldnu, je pa gotovo med težjimi, tudi zato, ker je strmina prav na koncu, ko noge že malo pečejo. Ne smeš popuščati do konca. Tu imamo morda prednost tiste smučarke, ki smo strmino že večkrat presmučale, saj je z vsako naslednjo vožnjo lažje.

Se spomnite, kdaj ste prvič tekmovali na Zlati lisici?
Je bilo leta 2009?

Ne, leta 2010 ...
Potem je letos deseta obletnica (smeh).

Kakšni so spomini?
Šele dva dneva pred tekmo, po odpovedi ene od naših tekmovalk, sem izvedela, da bom štartala. Šlo je le za nabiranje izkušenj in kakšnega cilja nisem imela, saj še nisem bila sposobna osvajati točk. No, tudi potem sem potrebovala kar nekaj let, da sem na Zlati lisici osvojila točke. V glavnem spomini so lepi, prvi nastop za svetovni pokal je vedno nekaj posebnega. Sotekmovalke iz C-ekipe, v kateri sem bila takrat, so meni in Uli (Hafner) naredile plakat in so nas tako pričakale v cilju. To se mi je zdelo zelo lepo. Skupaj smo uživale v najinem debiju. Ekipa je bila zelo povezana, znale smo se veselite uspehov.

Začeli ste, ko so tekmovale še Lindsay Vonn, Anja Pärson, Maria Riesch, Tina Maze ... Sama velika imena alpskega smučanja!
Takrat sem seveda najbolj občudovala Tino Maze. Nekako sem si želela iti po njenih stopinjah. Drži, to so bila velika imena ... Iz leta v leto jih bolj občudujem. Zadnja generacija, ki je tekmovala še v vseh disciplinah. Tako vsestranskih smučark zdaj skoraj ni več, in to jim daje še dodatno vrednost. Občudujem, da so bile sposobne tekmovati v štirih disciplinah na tako visoki ravni. No, Mikaela Shiffrin tudi tekmuje v vseh disciplinah, ampak se vseeno ne udeležuje vseh tekem.

Ker je enostavno prenaporno. Celo tisti, ki v hitrih disciplinah ne tekmujejo, pravijo, da je urnik brutalen ...
Zelo pestro je, želela bi si, da mi ostalo več časa za hitre discipline in da bi lahko večkrat tekmovala v hitrih disciplinah in kombinaciji. Če želiš tekmovati v vseh disciplinah, časa za kakovosten trening ni. Moraš biti na vrhunski ravni, da si to lahko privoščiš, zadostovati ti morajo tri vožnje pred tekmo, da dobiš prave občutke za disciplino, ki te čaka. Dokler nisi na tako visoki ravni, ti to menjavanje lahko celo škodi. Redki so, ki to zmorejo oziroma ki lahko že po nekaj vožnjah dobijo prave občutke.

Na kateri disciplini bo v teh zadnjih dneh pred Zlato lisico večji poudarek, na slalomu ali veleslalomu?
Pol-pol. Januar je bil malo bolj slalomski in se zato počutim bolje v slalomu. Zadnje dni smo dali malo več poudarka veleslalomu. Danes (torek) smo spet trenirali slalom, jutri (sreda) veleslalom. Trudim se, da sta obe disciplini enakovredni in da bom na Zlati lisici na obeh tekmah čim boljša. Prejšnji teden smo bili tudi na Selli Nevei, kjer smo trenirali superveleslalom, kar je dobrodošlo za veleslalomsko pripravljenost. Imeli smo zelo zahtevne razmere, kar je pred Kranjsko Goro zaželeno.

Pred dnevi je smukač Boštjan Kline razmišljal o tem, da bo treba imeti treninge zahtevnejše, da bo treba simulirati razmere na tekmah ...
Za smukače je nemogoče dobiti progo, ki bi simulirala razmere, kot so v Kitzbühelu ali Wengnu, pri tehničnih disciplinah pa je to izvedljivo in k temu stremimo. Proge so na naših treningih včasih celo težje kot na tekmi. Zelo pomembno se mi zdi, da že na treningu štartaš, kot da je tekma, ker na tekmi ne moreš potem iskati teh občutkov. Tvoja naloga je le, da pokažeš, kar znaš. Če tega ne narediš že prej na treningih, nimaš možnosti za vrhunski rezultat.

In kolikokrat greste potem na polno na posameznem treningu?
V pripravljalnem obdobju je ponovitev več, med sezono pa progo presmučamo maksimalno sedemkrat, osemkrat, dan ali dva pred tekmo le trikrat, štirikrat. Težko je obdržati začetno energijo skozi cel trening. Cilj je čim boljše odpeljati prvi dve vožnji, sploh prvo po ogledu, saj je to najbolj podobno razmeram na tekmi.

Pri Žanu Kranjcu vidimo, kako pomembna je telesna priprava, če hočeš biti v vrhu. Imate tu še rezerve?
Mislim, da sem na kar dobri ravni, vedno pa je še veliko prostora za izboljšave. Vsako leto skušam raven pripravljenosti dvigniti. Za zdaj sem zelo zadovoljna, ker nimam težav s poškodbami, tudi med treningi moje telo zdrži vse napore, kar je dober kazalnik telesne pripravljenosti. Seveda pa nisem še na Žanovi ravni. Mogoče nekoč (smeh).

Kako ste za zdaj zadovoljni s to sezono? Predvsem v veleslalomu je napredek opazen ...
Da, z veleslalomsko sezono sem lahko zadovoljna, ni pa to še vse, kar zmorem. V primerjavi s preteklimi sezonami je opaziti napredek. V slalomu mi še ni tako steklo tako, kot bi si želela. Bilo je kar nekaj napak, sploh na položnih delih, kjer se napak res ne sme delati. Z januarjem sem postala kostantna, tekmovala sem tudi na tekmah nižjega ranga, kar mi je pomagalo pri samozavesti in pri iskanju pravih občutkov za tekmo.

Ste na dobri poti, da boste na finalu v Cortini nastopili tako v slalomu kot v veleslalomu!
Prvotni cilj je bil takšen in trenutno se zdi cilj povsem dosegljiv. Če mi bo to uspelo, bom z letošnjo sezono lahko zadovoljna.

V slalomu ste sicer že bili med med prvokategornicami, potem pa je sledil kar velik korak nazaj. Kdaj vas spet lahko pričakujemo med najboljšimi?
Verjamem, da do tja spet lahko pridem, sem pa realna in gradim postopoma. Mislim, da sem že pokazala hitre vožnje na treningih, a jih je za zdaj še premalo, da bi res lahko upala na konstantne uvrstitve okoli 10. mesta. Verjamem pa, da bo iz treninga v trening teh ponovitev več in da bi lahko še to sezono ujela kakšno uvrstitev okrog 10. mesta.

Lani ste imeli veliko težav, le štirikrat ste osvojili točke za mesta od 20 do 27. Ste po sezoni potrebovali dlje časa, da ste se pobrali?
Lanska sezona je bila zame zelo težka, tudi psihično naporna. Seveda ne moreš biti zadovoljen sam s seboj in s svojim smučanjem. Ni bilo tiste energije, ki ti jo dajejo rezultati, slabi rezultati pa te še dodatno potrejo. Po sezoni sem hitro presekala, nisem več razmišljala o njej in sem vse začela znova. Predvsem sebi sem želela dokazati, da znam smučati bolje.

In res je to sezono bolje, verjetno tudi po zaslugi novega trenerja za tehnične discipline Janeza Slivnika.
Punce smo potrebovale spremembo, pa ne, da bi bilo prej kaj narobe. Po nekaj letih enostavno potrebuješ nove ideje, poglede, drugačen pristop. Vse to je Janez prinesel. Njegov prihod smo dobro sprejele in se nekaj naučile. Kot ekipa delujemo zelo dobro.

V kakšni vlogi je zdaj vaš oče? Prej je bil pogosto na treningih ...
Dogovorili smo se, da letos na treningih ne bo dodatnih pomočnikov. To sem sprejela in ekipa dobro deluje.

Sorodna novica Zlata lisica: Uspeh kariere Ane Bucik, med 10 tudi Ilka Štuhec!

Vam je v pomoč tudi vaš fant Kris Jogan?
Zelo mi pomaga, tudi on je športnik, razume stvari, čeprav je nogometaš in mu je smučanje tuje. Navadila sem se, da se lahko z njim pogovorim o vsem, in je prvi, ki ga pokličem, ko kaj potrebujem.

Je na kakšnih tekmah zraven, je lahko z vami v hotelu?
Velikokrat me spremlja na tekmah, a vedno le kot navijač.

Vse bolj je pomembno, da se športniki pojavljate na družabnih omrežjih. Vam kdo svetuje ali določa, kaj in koliko objavljati?
Drži, to je vedno pomembnejše. Nimam nikogar, ki bi mi svetoval, kako to početi. Vse delam po občutku. Objavim, kar se mi zdi pomembno, seveda pa so včasih tudi kakšne sponzorske zahteve. Svojim sledilcem poskušam povedati, kako se počutim ne samo na tekmah, ampak tudi v svojem zasebnem življenju.

Vam je kdaj za kakšno objavo žal, ste kdaj že kaj brisali?
Ne, za zdaj še ne. Vedno premislim, preden kaj objavim. Če sem v dvomih, raje zadržim zase.

Če je prejšnja leta v slalomih kraljevala Mikaela Shiffrin, je letos boj za mali globus zanimivejši, saj je Petra Vlhova zelo konkurenčna. Kako komentirate ta dvoboj?
Vsem tekmovalkam je lepo, ko vidimo, da je nekdo ujel Shiffrinovo. Tudi tekme so zdaj zanimivejše. Petra res smuča na visoki ravni, Mikaela pa je imela nekaj težav, čeprav je še vedno vrhunska. Predvsem ji želim, da se čim prej vrne, da ne bo ravno ta odsotnost odločila, kdo bo dobil slalomski globus.

Je Shifrrinova vzvišena?
Ni, vsaj do mene. Ne vidim sicer, da bi se prav veliko družila z drugimi, a kakšne vzvišenosti ni opaziti.

Kaj pa tiste obtožbe, da Livio Magoni, trener Petre Vlhove, snema njene treninge?
Ah, nekaj se mora dogajati. Zdi se mi normalno, da je Magoni posnel trening. Najbrž je tudi Shiffrinova že snemala trening Vlhove. Normalno je, da preučuješ največjo tekmico.

In koga (po)snemate vi?
Če bi si izbrala, bi res Shiffrinovo. Njen slog smučanja mi je všeč in se lahko veliko naučim. Rada pogledam tudi Petrino smučanje, ker je visoka tekmovalka, z njenim pristopom si lahko tudi sama pomagam.