Odločitev je potrdil svet Mednarodne smučarske zveze, nacionalne smučarske zveze pa lahko dovolijo izjeme, le če zračna blazina ne ustreza športniku, tako da "airbag" omejuje njegovo gibanje in bi lahko zračna blazina predstavljala preveliko tveganje za zdravje in varnost športnika.

"Varnost športnika je na prvem mestu in o njej se ni mogoče pogajati," pravi generalni sekretar Fisa Michel Vion. "To je bilo na vrhu našega dnevnega reda in zato smo na primer leta 2023 ustanovili enoto za zdravje športnikov," je dodal.

V lanski sezoni so jo skupili številni vrhunski tekmovalci, tudi Norvežan Alexander Aamodt Kilde, ki po hudem padcu v Wengnu še ni okreval in bo izpustil letošnjo sezono.

Debata v strokovnih krogih se je usmerila tudi na hitrost. "O zmanjševanju hitrosti smo se zelo intenzivno pogovarjali s proizvajalci dresov. Manjše hitrosti bi lahko dosegli z drugačno tipologijo dresa, vendar smo pri tem trčili ob interese nacionalnih zvez, ker je vsaka država, vsaka zveza prepričana, da ima najhitrejše drese in težko sprejmejo dejstvo, da bi šli na drese, ki bi bili malo počasnejši. O tem še ni dokončne rešitve," je dejal direktor svetovnega pokala za ženske Peter Gerdol.

Veliko je govora tudi o posebnem materialu športnega perila, ki je odporno proti urezninam in ga tekmovalec nosi pod dresom. "To še ni obvezno, ampak po tem, kar se je zgodilo v pretekli sezoni Norvežanu Aleksandru Aamodtu Kildeju, se je marsikateri tekmovalec ustrašil in začel uporabljati takšno perilo."

"Tudi na tem področju gre razvoj naprej. Pred desetimi leti je bilo takšno perilo zelo neudobno, trdo, mrzlo, neprijetno ga je bilo nositi, bil je en sam proizvajalec. Zdaj jih imamo vsaj pet, šest, ki ponujajo omenjeno perilo in se skorajda ne razlikuje od standardnega smučarskega spodnjega perila," je sklenil Gerdol.