Jakov Fak je bil včeraj zelo razočaran. Navkljub le enemu zgrešenemu strelu je osvojil 45. mesto. "Kot da roke in noge ne bi bile moje," je razmišljal po eni najslabših tekem v zadnjem času. Dejal pa je še nekaj, na kar ljubitelji biatlona ne želimo niti pomisliti. Da bi lahko po koncu sezone sklenil kariero, v kateri je osvojil dve olimpijski medalji in dvakrat postal svetovni prvak.

Brez Jakova Faka si biatlona pri nas že vrsto let ne znamo predstavljati, toda pri 32 letih ne sodi več med mlajše tekmovalce. Prej ali slej bo naš najboljši biatlonec končal kariero in zelo težko, če ne skoraj nemogoče ga bo nadomestiti.

Takrat bo zelo pomembno predvsem to, da ne bo nastala prevelika vrzel v ekipi. Spodbudno v zadnjem času nastopa Rok Tršan, na vrata članske reprezentance trka tudi Alex Cisar, ki je v zadnjih dveh letih posegel po odličjih na svetovnem prvenstvu za mladince in mlajše člane, toda preskok do najboljših, med katerimi je bil ničkolikokrat Jakov Fak, je zelo velik.

To se je v zadnjih nekaj sezonah močno poznalo v pomlajeni slovenski ženski biatlonski reprezentanci, kjer pa bi v naslednjih letih Slovenija lahko počasi napredovala. V tej sezoni se je med svetovno elito pozitivno predstavila mladinka Nika Vindišar, zelo obetavna pa naj bi bila še mlajša generacija biatlonk pri nas.

Biatlon je sicer specifika. Najstniki tukaj za razliko od kakšnega drugega zimskega športna ne zmagujejo in pot do vrha je izjemno težka. Vse mlade biatlonce in biatlonke, ki se lahko že vrsto let zgledujejo po Jakovu Faku, do cilja čaka še dolga pot. Le želimo pa si lahko, da bomo do takrat – ali vsaj še nekaj let – uživali v dobrih predstavah Jakova Faka, in da bo njegova bera odličij še nekoliko večja, kot je zdaj.