"Vesel sem, da sem se po lanski izredni izkušnji na svetovnem prvenstvu vrnil sem. Tudi tokrat je bila organizacija tukaj zelo dobra. Organizacijski komite tukaj opravlja odlično delo, kar Pokljuko uvršča visoko med organizatorji," je ob vrnitvi na Rudno polje slovenske prireditelje pohvalil Carlsson.

Ta ne skriva, da je položaj za prireditelje biatlonskih tekem težak. Povpraševanje za svetovni pokal je zelo veliko. Vsaj za zdaj v standardni koledar spadajo uvod v Östersundu, ponovoletna turneja v Oberhofu, Ruhpoldingu in Anterselvi, ter bolj ali manj tudi tekmi v Hochfilznu in Oslu.

Pokljuka bo imela svetovni pokal, a ne vsako leto
Med drugimi močnimi prireditelji po infrastrukturi, predvsem pa po obisku gledalcev izstopata Nove Mesto na Češkem in z zadnjo izvedbo tudi francoski Annecy. Veliko zanimanje je v Kontiolahtiju, izjemoma je na sporedu severnoameriška turneja, zaradi kazni so trenutno izključeni ruski prireditelji, ki so prav tako pripravljeni na vrnitev, vse bolj dejavni so tudi v švicarskem Lenzerheideju ...

"Za nas je seveda dobro, da imamo toliko organizatorjev. Boj je oster in prostora ni za vse. Tudi Pokljuka bo imela pokal, a ne vsako leto," v zvezi s tem dodaja Carlsson. Tudi on poudarja, kako pomembno je, da prizorišča priredijo tudi manjše tekme, kjer je finančni izkupiček tako rekoč ničen, in tudi zato je Pokljuka letos prevzela odpadlo tekmo iz Avstrije in ji dodala odprto evropsko prvenstvo.

Težava Pokljuke so gledalci
Edina vidna težava Pokljuke je število gledalcev. Na Pokljuki so slovenski prireditelji omejeni s naravnimi danostmi in niti ne morejo zagotoviti prostora 25 ali 30 tisoč obiskovalcev, kolikor jih na dan gostijo največji v svetovnem pokalu. Prav tako skrb zbujajoči so slovenski dosežki zadnjih let, saj je obisk vselej odvisen tudi od tekmovalnega uspeha. V korist pa jim gredo dobra organizacija in predvsem razmere, ki so priljubljene pri večini tekmovalcev. "Gledalci seveda so eden od dejavnikov. Prevelike skrbi za to ni treba imeti, je pa seveda nekaj, na kar prav tako gledamo," še Šved.

Ta dodaja, da je kljub pandemiji covida-19 biatlon tudi po dveh okrnjenih sezonah v dobri kondiciji. "Imamo odlične številke televizijske gledanosti. Očitno imamo dober program, ki je vabljiv za gledalce, pa tudi znotraj naših članic se biatlon vse bolj razvija, vse več je konkurenčnih tekmovalcev, in to so izhodišča, na katerih moramo zastaviti delo."

Biatlon se vse bolj razvija
Kot pravi, tudi za naslednja leta ni bojazni. Čez 14 dni se kot osrednji dogodek začenjajo olimpijske igre, nato bosta svetovni prvenstvi gostila Oberhof in Nove Mesto, leta 2023 švicarski Lenzerheide, čez štiri leta sledijo olimpijske igre v Milanu oz. Cortini d'Ampezzo. Tam naj bi bila del programa iger, če bo šlo po željah IBU, tudi zanimiva tekma mešanih parov.

"Trudimo se ostati inovativni in uvajati spremembe. Najpomembneje pri tem pa je, da v to zgodbo vključujemo tudi športnike, televizije, medijske partnerje in gledalce. Vse to moramo upoštevati," pa je o novi olimpijski disciplini in tudi drugih novostih programa razložil generalni sekretar.

Uspeh in priljubljenost biatlona pa nista samoumevna. IBU stalno spremlja svoje partnerje in v zadnjih dveh sezonah je zveza v času pandemije močno podprla tako posamične nacionalne zveze kot tudi prireditelje. "Vse drugo smo nekako rešili, žal nam je le za gledalce, ki niso mogli v živo spremljati tekem," še pravi Carlsson.

In prav široka pomoč svojim članicam in partnerjem je po mnenju Carlssona razlog za široko raven biatlona, kjer se med najboljšo deseterico lahko uvrščajo tekmovalci iz kar 20 držav, česar v drugih športnih na snegu skorajda ni. Prav tukaj se kaže dobra politika IBU-ja, ki šport podpre tudi v tistih državah, kjer še ni prave tradicije, in nacionalne zveze zato težko pridejo do sponzorjev.