Potem ko je 55-letni Velepec dolga leta vodil slovensko reprezentanco, dokazal pa se je tudi v Ukrajini, je maja 2022 odšel v Nemčijo in postal pomočnik trenerja Marka Kirchnerja v moški izbrani vrsti. Kirchner je po lanski sezoni po 13 letih zapustil nemško reprezentanco, priložnost pa je dobil Velepec. Vsekakor velika čast, sploh če vemo, da je v Nemčiji biatlon najbolj priljubljen zimski šport. V intervjuju za MMC je Velepec povedal, kako je zadovoljen z nastopi svojih varovancev, koliko jim manjka do neverjetnih Norvežanov, komentiral pa je tudi ponesrečen nastop Jakova Faka na štafetni tekmi v Hochfilznu.

Nemški mediji zelo hvalijo začetek domače biatlonske reprezentance, tako moške kot ženske. V Östersundu je Nemčiji uspelo na desetih tekmah iztržiti kar 10 stopničk (od tega dve zmagi)! V Hochfilznu sicer niste tako blesteli, a vendarle morate tudi kot glavni trener moške reprezentance verjetno biti zelo zadovoljni?
Zgodovinsko gledano je bil začetek res odličen. Zelo dolgo se ni zgodilo, da bi imeli dve rumeni majici naenkrat, pri moških pa je imela Nemčija šele drugič lastnika rumene majice. Drži, gre za odličen začetek sezone. Presenečeni smo bili, da smo v Östersundu premagovali Norvežane. Tudi v Hochfilznu smo bili v primerjavi z lani precej boljši, sploh ker nas tarejo zdravstvene težave. Na vsaki postaji ne moreš kar zmagovati, sploh če imaš opravka s toliko odličnimi norveškimi biatlonci in Švedom Samuelssonom. Še vedno smo bili na štafetni preizkušnji tretji, potem ko smo bili po prvi predaji le 13. Štafeto smo sicer zaradi bolezni komaj sestavili. Ne vem, ali gre za covid ali ne, testov ne delamo, veliko tekmovalcev pa toži nad prehladom in bolečim grlom. Seveda poskušamo okužbe omejiti, še vedno nosimo maske in razkužujemo roke.

S kakšnimi cilji pa ste krenili v sezono?
Moj glavni dolgoročni cilj so olimpijske igre v Cortini oziroma v Anterselvi leta 2026. Številni zvezdniki so še pred mojim lanskim prihodom končali, le Benedikt Doll je ostal od te velike četverice (Doll, Lesser, Peiffer, Schempp). Vsi ti fantje morajo zdaj prevzeti odgovornost. Jedro ekipe je zgrajeno, letos poleti smo imeli devet reprezentantov, nato smo število oklestili na šesterico, ki tekmuje v svetovnem pokalu. Dobrodošlo je, da je pet od šestih tekmovalcev že na prvi postaji doseglo A-normo za svetovno prvenstvo na Češkem, to je uvrstitev med prvih osem. S tem je pritisk takoj manjši, saj imaš prepotreben mir in lahko potem kaj eksperimentiraš.

Ko ste pred letošnjo sezono po slovesu Marka Kirchnerja postali glavni trener moške reprezentance, je bila ena od vaših želja tudi ta, da so vaši varovanci čim hitrejši na strelišču. Kako uspešni ste pri tem?
Nismo še tam, to je težko narediti v le nekaj mesecih. Če vso kariero streljaš 32 leže in 30 stoje, je težko pričakovati, da boš kar naenkrat streljal 24 – 22, kar je sicer pri štafeti že higienski minimum, vsaj takrat, kadar ni vetra. Še smo v zaostanku, zato je tudi dobro, da so norme večinoma že dosežene. Če si namreč pod pritiskom norme, na strelišču nisi tako zanesljiv. Do svetovnega prvenstva nas čaka še nekaj dela, me pa veseli, da v primerjavi z lani nismo slabši v uspešnosti zadetih strelov.

Tudi tekaško so vaši varovanci dobro pripravljeni, kajne?
Ne zaostajamo veliko za Norvežani, v nedeljo smo bili v štafeti po štirih predajah tekaško le pol minute za njimi. Streljamo tudi podobne odstotke, so pa Norvežani hitrejši na strelišču. Francoski trener Siegfried Mazet je začetnik tega, recimo temu strelskega nastopa z enim dihom. Sposobni so v 19 sekundah opraviti s strelskim postankom.

Kje vi vidite glavni razlog v takšni moči norveške biatlonske reprezentance? Boljši material ali preprosto ogromna baza tekmovalcev.
Bolj tisto drugo. Dejstvo je, da črpajo iz neomejenega bazena tekačev in biatloncev. Zlahka izberejo 30 fantov, ki imajo VO2 max nad 80. Tega športa ne trenirajo zaradi denarja ali slave, ampak je to preprosto način življenja. Živijo v okolju, kjer lahko iz hiše stopijo na smuči. Če mislite, da ima tudi Nemčija veliko bazo, se motite. Če ne bi država pomagala z različnimi štipendijami in zaposlitvami, bi bilo tekmovalcev še manj. Je bilo pa kar dobrodošlo za biatlon, da je imel Johannes Thingnes Boe v Östersundu nekaj težav. Če vse naredi tako, kot zna, ga je praktično nemogoče premagati. Vsi drugi poskušamo napadati in se moramo na polno lotiti vsake tekme.

30-letni Boe je že pri 75 zmagah v svetovnem pokalu. Bo "premagal" Bjoerndalna, ki jih je zbral 95?
O tem sem precej prepričan, če se le ne bo pojavil kakšen Fourcade ali pa še kdo iz norveškega tabora, na primer Johan Olav Botn, ki to sezono zmaguje na tekmah IBU-pokala. Je pa Boe zelo prijeten človek, vedno pozdravi, po tekmi tudi čestita, če je treba. Imamo lep odnos, rad se tudi pošali.

Kaj pa poteza Vetleja Sjaestada Christiansena, ki se je kot zadnji član norveške štafete tako v Östersundu kot v Hochfilznu ob koncu malce ponorčeval iz konkurentov, tako so vsaj nekateri videli njegove poteze.
Ko je v Östersundu ustrelil ničlo, je res malo afne guncal, ker je imel kar minuto prednosti, v Hochfilznu pa je čestital trenerju za rojstni dan. Meni to sicer ni všeč, to je res kar norčevanje, morda celo poniževanje konkurence. Nihče od Nemcev tega ne bi naredil. Vseeno vem, da ni mislil nič slabega. Malo je bil razigran, pri nekaterih je dobil simpatije, pri drugih ne.

V kakšnih odnosih ste s športnim direktorjem nemške reprezentance Felixom Bitterlingom?
Za zdaj v odličnih. Ko si na vrhu, vse 'štima', vse lepo teče. Vzdušje je enkratno, to je zelo pomembno. Biatlon je pravzaprav ekipni šport, ogromno časa smo skupaj na pripravah. A prava moč ekipe se bo pokazala, ko ne bo šlo po željah. Takrat bo pomembno, kako hitro se bomo pobrali.

Ste zdaj, ko ste glavni trener, več od doma kot v lanski sezoni, ko ste bili pomočnik? Vaš predhodnik Mark Kirchner je ravno zato končal delo trenerja, saj je bil preveč od doma.
Lani, ko sem delal z Markom, sem imel stanovanje v Ruhpoldingu in sem bil med tednom tam, konec tedna pa doma. Pripravljal sem programe, delal analize, on pa je vodil reprezentanco. Zdaj, ko sem glavni trener, pa živim doma, saj ne morem biti nastanjen v le enem centru.

Sorodna novica Fak po agoniji na strelišču: Nič mi ni jasno, to se mi še ni zgodilo

Ste zelo pod pritiskom rezultatov? V Nemčiji od tujega trenerja verjetno pričakujejo le najboljše?
Medijev ne spremljam. Pritiska je toliko, kolikor si ga sam naložiš. Vemo, da je treba nenehno iskati napredek. To je moje delo. Da imam nove ideje in sveže pristope pri metodologiji treninga. Kaj si drugi mislijo, s tem se ne obremenjujem, prav tako ne, ali me imajo radi ali ne. Vsem tako in tako ne moreš biti všeč. Edina odgovornost, ki jo imam, je odgovornost do reprezentantov. Njim poskušam dati vse.

Kako komentirate nastop slovenske štafete v Hochfilznu, predvsem težave Jakova Faka na strelišču?
Z izjemo Jakovih težav je šlo Slovencem odlično, ja pa tako, da ni Rusov in Belorusov, zato je takoj lažje, tako to pomeni dve mesti boljšo uvrstitev. Za Jakova pa težko rečem. S puško, kot je povedal, ni bilo nič narobe, je pa veliko tekmovalcev strele oddalo preveč desno, on je vse poslal na položaj štiri (na urni številčnici). Pričakoval bi, da bo po dveh zgrešenih strelih pomeril malo drugače. Čudim se, da ni meril drugače. Se pa res ne spomnim, da bi kdo od tako vrhunskih biatloncev moral kar petkrat v kazenski krog.