Težava v Nižnjem Tagilu je ta, da takšni trenutki niso izjema, prej pravilo. Le enkrat na zadnjih štirih tekmah svetovnega pokala na tem prizorišču je vodilni po prvi seriji obdržal prvo mesto tudi v finalu. Vetrna zavesa pri tako spremenljivih razmerah, ko veter piha izza skakalnice in se meša z vzgornjikom, bolj malo pomaga. Podobno je z vetrno izravnavo, ki sicer lahko delno zmanjša neenakosti med razmerami pri posameznih skakalcih. Nemogoče pa je nadomestiti razmere, ki za skoke niso primerne. Vsaj trije skakalci so v nedeljo svoj rezultat upravičeno pripisali vetru.

Nedvomno je Peter Prevc v sobotni finalni seriji napravil napako, ki bi ga v vsakem primeru stala zmage, a tako nizko v normalnih, torej stabilnih razmerah, ne bi padel. Podobno se je zgodilo v nedeljo vodilnemu Rjojuju Kobajašiju, ki pa je imel to srečo, da si je že v prvem skoku zagotovil dovolj visoko prednost in je s povprečnim skokom izgubil le dve mesti.

Za uvrstitev na zmagovalni oder je tekmovalec potreboval dva skoka brez napak v stabilnih razmerah, brez vrtinčenja vetra. V nedeljo sta dva finalista pristala pred črto za 100 metrov, kar je jasen znak, da sta bodisi naredila začetniško napako bodisi imela neregularne razmere. Ker se je to zgodilo Džunširu Kobajašiju in Richardu Freitagu – torej vse prej kot zelencema v svetovnem pokalu ‒ lahko sklepamo, da je bilo na skakalnici Štorklja v nedeljo res težko skakati.

V vsej tej kolobociji je bil Peter Prevc kot po naključju edini skakalec z dvema enakima uvrstitvama. Obakrat je bil osmi. Tolikokrat je že ponovil, kako si želi predvsem stabilnosti, da se mu zagotovo zdi že dolgočasno. Zdaj je stabilnost dosegel vsaj pri uvrstitvah. Tudi s skoki je bil zadovoljen, vsakič se je dobrovoljno nasmejal ali vsaj prst obrnil navzgor. Ko bo pri vseh skokih užival tako kot v prvem na sobotni tekmi, bo postal spet zastrašujoče dober.

Na mejo med Azijo in Evropo so Slovenci šli iskat potrditev vrhunskih rezultatov s prvih dveh postaj. V vrtincu vetra so imeli vsi razen Petra veliko težav. Anže Lanišek je po prvih tekmah poudarjal, da ne sme izgubiti glave in ob dveh uvrstitvah na zmagovalni oder postati evforičen. To velja tudi v drugo smer, tekmi v Nižnjem Tagilu nista razlog za preplah. Jasno pa je, da izidi niso bili spodbudni, saj reprezentanca niso le trije najbolj izpostavljeni tekmovalci. Izkupiček druge polovice reprezentantov pa je bil z eno besedo ‒ slab.