Nepričakovanem zato, ker ima najboljša slovenska smučarka ob vsem prikazanem še velike rezerve, ki so ji ostale po tekmah onstran Atlantika. Resda so razlike na lestvici za njo minimalne, zato lahko Mazejeva že z enim spodrsljajem izgubi precej mest, vendar pa sama razmišlja predvsem o vrnitvi v Evropo, kjer je dosegla vse svoje najboljše rezultate, in o tem, da zdaj prihaja obdobje, ko bi lahko stopnjevala dosežke.

Prihajajo priljubljene strmine
Za zdaj namreč ob napornih pripravah v vseh disciplinah pa še težavah z boleznijo v Ameriki in nekaj težavah z opremo še ni mogla dobro izpiliti svoje forme. Toda zdaj prihajajo njena prizorišča, najprej Aare na Švedskem , kjer je zmagala ob koncu lanske sezone, in nato Val d'Isere, od koder ima svojo najvrednejšo medaljo. Vsekakor pred tema prizoriščema ni razmišljanj o drsenju po lestvici, ampak le o prvem res udarnem rezultatu sezone.

Gorza zdrsnil iz trideseterice
V slovenskem moškem taboru so razmišljanja drugačna, saj za zdaj razen dveh kolikor toliko solidnih rezultatov nimajo oprijemljivega dokaza, da so dobro pripravljeni pričakali novo sezono. Resda vsako sezono začnejo pregovorno zaspano, vendar so izgube točk na začetku zime lahko tudi usodne za sezono. Tako je zagotovo v primeru Aleša Gorze, ki je ob vseh zdravstvenih težavah v veleslalomu po nedeljskem odstopu izpadel iz trideseterice in se bo zdaj prebijal naprej z visokimi številkami kot kak začetnik v svetovnem pokalu.

Naj olimpijska sezona ne bo kot pogreb
Upajmo, da najbolj nadarjen, a obenem tudi rezultatsko podhranjen član trenutne slovenske reprezentance ne bo zdaj svojega repertoarja kar skrčil še za eno disciplino in ostal le pri superveleslalomu. Tudi pri drugih imenih v moški reprezentanci so nujne spodbude in spremembe, saj bo sicer olimpijska sezona lahko pravi pogreb našega alpskega smučanja, ker se bodo po tej sezoni podpisovale pogodbe za novo olimpijsko dobo.

Igor Tominec, Val 202, jutranja športna zgodba