Tekači pa so včeraj s sprintom v drsalni tehniki vstopili že v 18. novoletno obdobje tekmovanj, ki so jih poimenovali Tour de Ski. Tokrat je uvod prvič v Dobbiacu. Z velikim pompom so v letu olimpijskih iger v Torinu pri Mednarodni smučarski zvezi napovedali prihod tekaške serije tekmovanj ob novem letu.

Niti v enem delu niso omenjali, da jim je vzor tradicionalna turneja štirih skakalnic v Nemčiji in v Avstriji. So se pa zgledovali po kolesarstvu. Vsaj tako je vse skupaj predstavljal šef trženja pri mednarodni zvezi, Švicar Juerg Capol, ki v zadnjih letih deluje pri promociji biatlonskih tekmovanj v Lenzerheideju.

Capol je imel hrbet pokrit s soglasjem nekdanjega olimpijskega prvaka v teku na smučeh Vegarda Uhlvanga, ki je imel močan nadzor nad vsem, kar se je dogajalo v smučarskem teku v tistem času. In, če sem povsem natančen, je njegov vpliv in še vedno ogromen pri vseh odločitvah v tej športni panogi, ki ji znotraj Mednarodne zveze poveljuje Uroš Ponikvar.

Navkljub precejšnjim težavam z vremenskimi razmerami na prvotno predvidenem prizorišču začetka v Novem Mestu na Češkem so izkušeni izvajalci predvidenega tekaškega spektakla znali najti vse rešitve. Celo več, iz mesteca na Moravskem so uvod preselili v prestolno mesto Bavarske. München pa je bil gostitelj uvodnega sprinta. S tem je steklo tekmovanje, da ne rečem turneja, ki jo imajo pri Mednarodni zvezi še vedno za osrednji dogodek njihovega vsakoletnega koledarja.

Zanimivo pri vsem je bilo, da so si organizatorji želeli, da bi se v turnejo vključile vse srednjeevropske države. Predvsem tiste, ki so imele močan tek na smučeh. Že v uvodu ni bilo nobenega posluha za to v Franciji – in, zanimivo, v Švici, kjer domuje Mednarodna zveza.

Sorodna novica V Toblachu zmagala Svahn in Chavanat, Slovenci brez izločilnih bojev

Capol pa je z osebnimi poznanstvi ta odnos kmalu spremenil in v dolini Musteir in v Lenzerheideju dobil dva pomembna člena pri organizaciji tekmovanj ob novem letu. Tokrat je zraven tudi mondeni Davos, ki ima v srednji Evropi najdaljšo tradicijo prirejanja tekmovanj na najvišji ravni v smučarskem teku.

Novoletna tekaška turneja se je v vseh teh letih spreminjala. Letos se bo, denimo, ustavila le v dveh državah srednje Evrope. Tradicija ostaja spektakularni tek navkreber za konec na Alpe Cermis in zelo dober nagradni sklad, ki je od samega začetka višji kot tisti na tako uveljavljeni skakalni turneji. Nikogar ne moti niti polovično nagrajevanje s točkami na posameznih postajah.

Dolgo etapnih zmag niti niso šteli med zmage svetovnega pokala. Je pa takih, ki jih kar koli moti, vse manj in še tisti, ki jih kaj moti, hitro utihnejo, saj je karavana močnejša, da bi se vse tišji lajež, ki ga je bilo slišati, tudi tokrat sploh slišal.

Vrhunski šport na tej ravni je tudi v teku na smučeh predvsem zabava in posel. In še dobro, da ostajajo vsaj junaki v smučini, ki jih slavimo. Naslednja dva tekaška bomo čez teden dni, znova na Alpe Cermisu.