35-letna Tržičanka, ki je pod dekliškim priimkom Grašič prva dosegla odmevnejše uspehe slovenskega biatlona, je za slovo izpostavila predvsem dva vzroka: "Nosečnost in dolgoletni treningi so napravili svoje. So dnevi, ko se odlično počutim, včasih pa, kot da razpadam."

Koblarjeva je dodala, da ji med športno potjo ni bilo žal za skorajda nič: "Tudi v Naganu, kjer sem izgubila olimpijsko medaljo, mi ni bilo žal. Vesela sem bila visoke uvrstitve. Slabe izkušnje v karieri sem nekako kar pozabila, druge pa so pozitivne. Vesela sem, da so mi stali ob strani ljudje, kot so Peter Zupan, Janez Vodičar, Vladimir Korolkevič in še kdo."

Uspeh kariere v Lahtiju
V Naganu je s petim mestom dosegla najboljšo slovensko biatlonsko uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah, za uspeh kariere pa ocenjuje prve stopničke leta 1995, ko je v Lahtiju zasedla drugo mesto.

Na najvišji stopnički stala trikrat
Na zmagovalni oder je sicer v posamični konkurenci stopila kar 11-krat, med letoma 1996 in 1998 je tudi trikrat zmagala, upa pa, da bodo njene naslednice nadaljevale dobre rezultate: "Lani so bila dekleta v pokalu narodov s šestim mestom zelo visoko. Verjamem, da položaj lahko obdržijo ali pa ga celo za kakšno mesto izboljšajo."