Robert Kranjec je v soboto postal prvi slovenski svetovni prvak v smučarskih poletih. Dan pozneje je dobil še ekipni bron. Foto: EPA
Robert Kranjec je v soboto postal prvi slovenski svetovni prvak v smučarskih poletih. Dan pozneje je dobil še ekipni bron. Foto: EPA

V času medijske temačnosti, katastrofe, bankroti, naslije in stiske prek televizijskih zaslonov, radijskih sprejemnikov, računalnikov in vse druge sodobne tehnologije drvijo v naše domove.

Nasilno prihajajo v ospredje nevoščljivost, zavist in jamranje. Velikokrat smo v okoliščinah v jamranje prisiljeni tudi športni novinarji. Propadajo klubi, propadajo projekti, težko najdemo svetle trenutke. Skoraj pozabljene pravljice, ki so jih mame zvečer pridno brale svojim otrokom, so nadomestile risanke s prej naštetimi vrednotami.

Zato moramo biti enotno veseli, vzhičeni in navdušeni za vsako novo pravljico, ki jo med nas prinese življenje. Vedno se najde nekaj lepega, nekaj izjemnega, le oči je treba imeti odprte. Zato sem neizmerno vesel, da sem lahko v preteklih dneh iz Vikersunda prinašal vesele trenutke, poročal o novi slovenski športni pravljici.

Slovenski skakalci bodo na brniško letališče prišli danes ob 15.00. V torek ob 17.15 je organiziran tudi sprejem na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Če nas takšni dogodki lahko napolnijo z energijo za naslednjih nekaj dni, tednov ali mesecev, je njihova vrednost, ne samo v športnem pogledu, nedojemljiva. Vsak nov otrok, ki bo v skakalnih junakih našel svoje idole ter računalnik zamenjal s športom, vsaka nova družina, ki bo zaradi uspehov v Vkersunud v nedeljo prišla v Planico, vsak kanček, ki bo naše življenje, tudi če samo za trenutek, spremenil na bolje, je v teh časih zares dragocen.


Po koncu tega tedna ne vem, ali sem prazen ali poln. Zanesljivo pa bogatejši za izkušnjo, ki je ne bo mogoče pozabiti. Upam, da ste in boste s slovenskimi orli v naslednjih dneh uživali tudi vi in da ste že, ali pa še boste v njihovi radosti našli nekaj tudi za svojo dušo. Začnimo iskati izjemne zgodbe, skakalna je tokrat poiskala nas.

Boštjan Reberšak, Val 202