Na stalni razstavi je predstavljena njegova športna pot s predmeti, fotografijami, videoposnetki njegovih voženj, intervjuji, besedili in kvizom.

Križaj, ki je kot prvi obnorel Slovenke in Slovence za smučanje, je tako v domačem kraju dobil spominsko steno, posvečeno njegovim uspehom. Tržiškemu muzeju je predal tudi odličja, ki jih je osvojil v bogati karieri, zato so se v muzeju odločili, da se smučarskemu asu zahvalijo s spominsko predstavitvijo.

Letos mineva 30 let, odkar je Križaj leta 1988 v Saalbachu končal kariero, v kateri je med drugim osvojil slalomski kristalni globus v sezoni 1986/87 in srebrno kolajno v slalomu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982. Veselil se je tudi osmih zmag v svetovnem pokalu, v katerem se je 33-krat uvrstil na stopničke.
"Odličja niso namenjena domačim vitrinam"
Kot je dejal Križaj, odločitev za predajo vseh odličij muzeju ni bila težka in je dozorela prav v obdobju, ko je sklenil tekmovalno pot. "Ta odličja niso namenjena temu, da bi jih držal doma v vitrinah. Ko sem hodil doma mimo njih, jih nisem niti pogledal," je poudaril šampion.
Pred odprtjem spominske stene v Pollakovi kajži je v nabito polni dvorani Kulturnega centra v Tržiču potekal pogovorni večer o zlatem obdobju slovenskega alpskega smučanja z Bojanom Križajem, Juretom Frankom in Tonetom Vogrincem. Po besedah Križaja je bilo načrtovano, da bi se obujanja spominov udeležila tudi Mateja Svet, a se je tik pred zdajci opravičila iz zdravstvenih razlogov.
Pogovor je vodil nekdanji smučarski novinar Dela Vito Divac. Ob koncu pogovora je dal pobudo, da bi po Križaju, Roku Petroviču, Svetovi in Tini Maze poimenovali proge svetovnega pokala v Kranjski Gori in Mariboru. "Slovenci zelo radi pozabimo na svoje šampione, s tem pa bi se jim oddolžili," je prepričan Divac.

Posnetek kratke slovesnosti in celotnega, več kot uro dolgega pogovora, ki so ga zaznamovale številne anekdote, si lahko ogledate v spodnjem videu.