Čeprav gre zgolj za naključje, je dejstvo, da je 24-letni smučar iz Utaha na Vitrancu dostojno nadomeščal sedem let starejšega nekdanjega reprezentančnega kolega, medtem ko ta celi gleženj v južni Kaliforniji in razmišlja o upokojitvi.

Ligety nikdar ni skrival, da mu ta težka proga ustreza – prve točke, prva zmaga v Evropskem pokalu, prve stopničke … Tu je dosegel polovico od svojih štirih zmag v svetovnem pokalu, od tu prihaja njegov serviser Aleš Kalamar in tu ima svojo "bazo" tudi Ligetyjev slovenski klub oboževalcev. "Hm … Mislim, da so ti oboževalci prej Aleš Kalamar, ampak vseeno je dobro," se nasmehne simpatični svetlolasec, ki ga je pod svoje okrilje že pred nekaj leti vzel Jure Košir.

Ko je kot 21-letnik osvojil olimpijsko zlato v kombinaciji, so mnogi to pripisovali sreči in imeli Ligetyja za "one hit wonder". A nekdanji slalomski specialist je medaljo nadgradil s štirimi zmagami za svetovni pokal, lani je osvojil veleslalomski seštevek in končal sedmi v skupnem seštevku, letos pa precej "nihajočo" sezono rešil z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru in vrnitvijo hitrosti v zadnjih tednih sezone.

Krog oboževalcev se mu zagotovo naglo širi – dekleta, ki so ga še pred dvemi sezonami klicala »Bode«, mu zdaj pošiljajo sporočilca s srčki, na Facebooku mu je že zmanjkalo prostora za dodajanje novih prijateljev, smučarski podmladek ga ima za velikega vzornika, vsi po vrsti paradirajo z njegovo lastno kolekcijo očal in čelad Shred, novinarji pa ga obožujejo, ker je vedno pripravljen na dolgo in široko razpravljati z njimi. Pa čeprav v pogovoru uporablja slengovske borderske izraze, ob katerih nekateri tuji novinarji ostanejo rahlo zmedeni.

MMC se je se Tedom Ligetyjem pogovarjal po sobotni zmagi.

Zmagali ste na progi, ki jo je postavil vaš trener (Sasha Rearick, op. a.). Kako velika razlika je pravzaprav, če progo postavlja tvoj trener?
Ne tako zelo ogromna – razen seveda, če progo postavlja Ivičin oče (Ante Kostelić, op. a.), ki jih vedno postavi zelo odbito. Njegove proge nimajo veliko ritma in imajo zagotovo veliko posebnosti, ki jih običajno ne vidiš pri postavitvah – veliko trikov in pasti, zaradi katerih mnogo fantov odstopi, večini pa močno oteži delo. Ivica ima zagotovo prednost, če progo postavlja njegov trener.

Lani je imela ameriška reprezentanca neverjetno sezono. Letos se malce lovi. Zakaj mislite, da je tako?
To je pač smučanje. Mislim, da je v tem športu vedno veliko vzponov in padcev, veliko ima pri tem opraviti tudi sreča na pomembnejših tekmah, in to je tisti težak del vsega skupaj. Vsaj pri ženskah nam gre z Lindsey (Vonn) odlično, ampak Bode in jaz se bolj boriva, najina hitrost pa tudi precej niha. A po drugi strani imamo veliko mlajših fantov, ki so letos zelo hitri.

Verjetno je nekaj sprememb prišlo tudi s Sasho Rearickom, ki je po dolgih letih zamenjal Phila McNicola na mestu glavnega trenerja vaše reprezentance?
Ja, mislim, da je bilo po eni strani za tehnično stran ekipe velika škoda, da smo izgubili Sasho kot trenerja za tehnične discipline. Vsi smo se z njim zares dobro razumeli, a obožujemo ga tudi kot glavnega trenerja, tako da smo navdušeni, da imamo Sasho zraven v vsakem taboru. Je velik del tistega, kar počnemo. Mislim, da je trenerska kemija, ki jo imamo trenutno, najboljša, kar jih pomnim, tako da sem v tem pogledu zares zadovoljen.

Sami priznavate, da vam slalom letos povzroča težave. Mislite, da so tehnične discipline pri vas letos na slabšem zaradi vašega prehoda še na hitre discipline?
Ne, mislim, da ne. Mislim, da me je prav ta prehod na hitre discipline v marsičem naredil za dobrega veleslalomista. Pred nekaj leti sem bil dober le v slalomu. Tisto poletje sem nato veliko treniral smuk in kar naenkrat se je moja veleslalomska forma izboljšala. Mislim, da je dobro zame, da še naprej delam tudi na svojih drugih veščinah. Je pa težko tekmovati na vseh tekmah in vzdrževati formo, zato bom še vedno pametno izbiral, na katerih tekmah bom nastopil, in si ne bom zadal preveč smukov in superveleslalomov, saj potem ne bi imel več časa za trening.

Sezona se naglo bliža koncu. Kaj se boste naučili iz nje?
Ta sezona je bila frustrirajoča, bilo je veliko vzponov in padcev – še zlasti v slalomu, a smučam bolje, kot dajejo misliti rezultati, tako da me je letos to velikokrat spravljalo ob pamet. Zadovoljen sem, ker vem, da smučam dobro, le rezultati niso skladni s tem, kar pa nikoli ni zelo zabavno.

Tri tekme pred finalom v Areju je boj za veliki kristalni globus izredno tesen. Kateremu izmed kandidatov dajete največ možnosti?
Ivica (Kostelić) je letos močan tudi v hitrih disciplinah, v veleslalomu in slalomu pa je bil letos fantastičen. Samo upanje se mu mora vrniti. Nedvomno ima potencial, ki ga ne gre odpisati. A Raich, Cuche in Svindal so mu tik za petami in pritiskajo nanj. Svindal je imel predlani neverjeten zmagovit niz prav na koncu sezone in tudi tokrat bi mu kaj podobnega – če mu uspe pri le nekaj velikih tekmah - že prineslo globus.

Slišimo veliko pritožb, da je sistem tekem zastarel, konservativen in ne gre v korak s časom. Mislite, da je prihodnost v takih tekmah, kot je bil letos spektakularni nočni ekshibicijski paralelni slalom v Moskvi (Ligety je na njem zasedel 4. mesto, op. a.)?
Mislim, da bi bilo zares dobro, če bi imeli več takih dogodkov. Po mojem mnenju bi morali vedno preučiti, kako bi se dalo šport še razviti, in morda spremeniti način, na katerega se izvaja dogodke, tudi z malce več odmorov med njimi. Ja, slalom v Moskvi je bil resnično 'kul', poleg tega pa so tako dogodki v velikih mestih kot tudi paralelni sistem zabavni za gledalce, zato bi bilo enkratno, če bi imeli več takih spektaklov.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si