O Tini Maze seveda vse najlepše, saj rezultati govorijo sami zase. Pri preostalih tekmovalcih je po mnenju trenerja, kolumnista in inovatorja Aca Sitarja opaziti, da ne obvladajo zavojev v 'enem zamahu'. Kaj točno misli s tem, si preberite v intervjuju, v katerem je tudi kritiziral doktrino slovenske šole smučanja in dogajanje na Smučarski zvezi Slovenije.

Tina Maze v tej sezoni tako prevladuje kot še noben smučar v svetovnem pokalu. Kaj se je v njenem smučanju in v telesni pripravi tako zelo spremenilo, da je razred zase?
Res je. To je tako navdušujoče, da si je težko sploh predstavljati njen vrhunski talent, odlično, brezhibno fizično pripravljenost, pravi pristop k tehniki in prepričanje, da je najboljša. Vse to združiti na enem mestu, za eno osebo, ne rečem, da je neponovljivo, je pa ta hip gotovo edinstveno. Nekaj podobnega smo že videli pri Marcu Girardelliju ali Janici Kostelič, ki sta funkcionirala v podobnih ekipah kot Tina. Ne smem pa pozabiti na Ingemarja Stenmarka in Hermanna Maierja, ki sta oba trenirala in smučala znotraj nacionalnih ekip, a kljub temu samosvoje.

Prvi preskok v tehniki je Tina naredila na prehodu leta 2010/2011, ko je začela spreminjati svojo slalomsko tehniko. Do takrat je Tina smučala slalom enako kot preostale Slovenke. Za boljše razumevanje te izredno prefinjene tehnike, ki jo čutiš ali pa je ne, poglejmo malo v zgodovino smučanja. Začetnik takega načina smučanja je bil Rus Aleksander Žirov. Tudi Stenmark je smučal podobno, ampak ne v enem zamahu. Prvi, ki je zares dojel, kaj je v smučanju hitro, je bil Hermann Maier, ki ga je v Morioki izstrelilo petdeset metrov, ko je ta gib smučanja v 'enem zamahu' zamudil. Maier je to tehniko zares obvladal predvsem v superveleslalomu, dobro pa tudi v smuku in veleslalomu.

V zdajšnjih generacijah je na tak način prva začela smučati Marlies Schild v slalomu. Pred tem sta se temu načinu smučanja zelo približali Deborah Compagnoni in Carole Merle v veleslalomu in superveleslalomu. V ekipi aMaze poskušajo to tehniko uveljaviti v vseh disciplinah, in kot kažejo rezultati, jim to dobro uspeva. Seveda je zaradi eksplozivnega tajminga to najteže doseči v slalomu. Ogled proge, če hočeš smučati zavoje v enem gibu, je bolj ali manj brezpredmeten, le najzahtevnejše dele si je treba ogledati, sam pa menim, da je treba na občutek natrenirati vsaj slalom.

Za fizično pripravo Tine Maze skrbi Andrea Massi. V podrobnosti se ne morem spuščati, saj nimam dovolj znanja. Vidi se, da Tina nima težav s pripravljenostjo. S specifičnimi treningi je Massi v Tini aktiviral mišice, ki jih prej ni uporabljala, res pa je tudi, da Tina zdaj mnogo bolj resno dela suhe treninge, kot jih je pred petimi leti. Pa še nekaj je zelo pomembno. Tina se razlikuje od drugih tudi v tem, da vsako motorično novost takoj osvoji in nima težav s koordinacijo popolnoma novih gibov. Kar trener reče, Tina stori.

Je takšno izjemno pripravljenost mogoče obdržati več let? Bo lahko tudi naslednjo sezono, ko bodo olimpijske igre, tako prevladovala? Nasprotnice bodo namreč storile vse, da se ji približajo ...
Vsekakor je takšno pripravljenost mogoče vzdrževati več let. Kar se same priprave tiče, ne vidim težav. Andrea Massi se je ob Tini veliko naučil in bo gotovo s svojim znanjem nadgradil tudi način Tinine fizične priprave. Bolj kot težave s fizično pripravljenostjo vidim problem v motivaciji in zasičenosti s treningom. Tekmice se ji bodo gotovo skušale približati, zato morajo več in bolje delati. Logično je, da mora Tina narediti enako, če hoče obdržati razkorak. Ampak v nedogled to ne gre. Mislim, da se bo ekipa aMaze odločila in se osredotočila na olimpijske igre v Sočiju. Tinino telo lahko zdrži napore še nekaj let in še en olimpijski ciklus, če se bo odločila za nadaljevanje kariere po Sočiju.

Menim, da tudi mentalna pripravljenost ne bo problem. Problem vidim predvsem v drugih članih ekipe aMaze, ki je letos funkcionirala brezhibno. Ekipa so ljudje, ki imajo svoja življenja, svoje družine, vsak ima svoj ego, ki ga mora podrediti ekipi, če tega ni, ni maziva za stroj, ki mora delovati brezhibno. Zame je delovanje ekipe enak uspeh kot sami rezultati. Pravijo, da je Andrea Massi zelo težavna oseba, a sam, sodeč po stikih, ki sva jih imela, tega ne morem reči.

Kar se tiče odnosa, naj navedem primer iz osebne prakse. Ko je eden najboljših deskarjev na svetu, Žan Košir, prvič prišel k meni, sem si mislil: kaj se mi je treba ukvarjati s tem nadutim mulcem. Kljub temu sem odšel z njim na trening in mu predstavil zavoj v 'enem zamahu'. Potem sem precej spremenil svoje mnenje. Ko sem bil z njim na treningu več dni, sem videl, da je papeški najbolj do sebe in se mi ni zdel več 'nadut mulc', ampak predan športnik, ki ve, da mora vse biti brezhibno, šele potem lahko pričakuješ in upaš na uspehe.

Ob tem naj omenim, da so me deskarji želeli za glavnega trenerja v tekoči sezoni, pa se to najbrž zaradi mojega kritičnega odnosa ni moglo zgoditi. Torej, Tina bi z enako količino treninga lahko napredovala predvsem v tehniki, kjer ima največ rezerve. Kar se hitrih disciplin tiče, so letos določene stvari spreminjali - izboljšali že med sezono, prepričan pa sem, da ima v obeh hitrih disciplinah in veleslalomu ta hip še najmanj za sekundo rezerv na eno minuto v tehniki. Slalomu pa bo treba nameniti posebno pozornost.

Se bo lahko Lindsey Vonn po takšni poškodbi, kot jo je staknila v Schladmingu, vrnila med najboljše?
Lindsey Vonn je prav tako kompletna smučarka kot Tina Maze. Razume in zna smučati zavoje v 'enem zamahu'. Razlika v njunih tehnikah pa je kljub vsemu precejšnja. Krivulja zavoja Lindsey Vonn je nekoliko ostrejša in največjo obremenitev izvede na krajši liniji zavoja kot Tina. Prav zaradi te eksplozivnosti se je Lindsey v Schladmingu tudi poškodovala. Če bi zavoj izvedla pravočasno in največjo obremenitev robnika izvedla na najbolj izpostavljenem delu 'trebuha' zavoja, bi bile obremenitve bistveno manjše in do poškodbe gotovo ne bi prišlo, tudi če bi bila tam enaka ali še globlja luknja.

Tu bi še lahko razpravljati o vplivu gravitacije in o tem, kdaj je telo smučarja pod robnikom in kdaj nad robnikom, in prav to je tema, ki se bo v naslednjih letih najbolj razpletala. Nedvomno Lindsey Vonn ve in zna pravilno smučati zavoje v 'enem zamahu'. Ali se lahko vrne po taki poškodbi? Mislim, da to sploh ni vprašanje. Drugo pa je, ali se bo vrnila? Menim, da se zastavljata ob tem predvsem dve vprašanji. Ali bo rehabilitacija popolna in ali si bo takoj upala smučati s takimi odkloni kot do zdaj? Ker če tega ne bo sposobna v glavi urediti zelo hitro, ji bo zmanjkalo časa.

Kaj pa preostali slovenski smučarji? Bolj kot ne je bilo le nekaj prebliskov ...
Nekoliko dlje od prebliskov je šel samo Andrej Šporn. Zanj mi je najbolj žal. Je potencial, ki bi lahko nizal uvrstitve na stopničke na vseh tekmah, kjer je treba imeti srce. Andrej zavoje izvaja s premajhnim odklonom in niso dovolj eksplozivni, pa tudi tajming je večinoma zgrešen. Vse to se lahko popravi v eni sezoni. V svetovnem pokalu lahko na prste ene roke preštejem smučarje s takim pogumom v smuku, kot ga ima Andrej.

Rok Perko je tekmo, kjer je osvojil stopničke, odpeljal v velikem slogu. Mislil sem, da je doumel srž zavojev v 'enem zamahu', pa se je izkazalo, da ni tako. En tak rezultat ne pomeni veliko, če ga ne nadgradiš z drugim velikim rezultatom. Ana Drev je odlična veleslalomistka. V letošnji sezoni je odpeljala več dobrih voženj kot v preteklih sezonah. Izkazala se je tudi na moštveni tekmi, kjer je s pravim tajmingom odpeljala obe vožnji. Če bi razumela vhod v zavoj in način zamaha, bi lahko na posamičnih tekmah segla do stopničk. Tudi zaradi manjše teže. Nenazadnje se je to pokazalo pri Tessi Worley v Schladmingu, kjer ji je bila manjša centrifugalna sila, zaradi manjše telesne teže v zavoju, gotovo olajšanje.

Ilka Štuhec z načinom smučanja, to je s tehniko, ki jo izvaja, doseže neverjetno veliko in je velik potencial. Moram pa opozoriti na Žana Kranjca. Na moštveni tekmi v Schladmingu je pokazal potencial in mu do smučanja zavojev v 'enem zamahu' ne manjka veliko. Postavlja pa se vprašanje, ali ga njegovi trenerji razumejo.

Kje vidite glavni razlog, da nekaterim tekmovalcem, ki so blesteli v mladinski konkurenci, nikakor ne uspe preboj med najboljše?
Dejstvo je, da slovenska šola smučanja temelji na napačnih predpostavkah. V zadnjih letih so se sicer določene stvari spremenile, za kar si pripisujem neposredne zasluge. Napačna opravila, kot sta razklenjena drža smuči in obračanje ramenskega obroča pravokotno na smer gibanja, je bila zabloda. Kot posledica obojega je moral biti nagib v zavoj, ker odklona, ki je edino pravilen, na tak način ni mogoče izvesti, tu je tudi razporeditev teže na obe smučki. Glavno odgovornost za to nosi ZUTS in strokovni svet smučarske zveze, na katerega ima ZUTS neposreden vpliv. Nisem edini, ki trdi, da so naši smučarji že siti kolov, ko drugi šele začnejo zares trenirati.

Še vedno kritizirate trenerje v slovenski reprezentanci ...
Seveda, kaj pa se je v zadnjih štirih letih spremenilo? Nič. Najprej je tu miselnost. Razmišljanja, česa smo sposobni in česa nismo. Ampak krivda ni le v trenerjih, čeprav res ne obvladajo prave tehnike. Že prej sem omenil, kdo se mi zdi najbolj odgovoren. Smučarska zveza je organizirana tako, kot je bila še v času debelih krav v prejšnjem režimu. Stroške za delovanje zveze je gotovo treba zmanjšati. V času Lovšeta se je menda za delovanje zveze porabilo letno precej prek pol milijona evrov. Tako za dejavnost ni denarja in nevzdržno je, da morajo tekmovalci, ki tekmujejo v svetovnem pokalu, plačevati, da lahko trenirajo. To je tako, kot da bi si morali delavci kupiti delovna sredstva, da bi v službi lahko delali. To je noro, ne najdem drugega izraza.

Kako sicer komentirate dogajanje na Smučarski zvezi?
Nisem z vsem na tekočem, ampak organiziranost se je v vsej bedi pokazala v Schladmingu. Primož Ulaga, bi kot predsednik lahko in moral biti več prisoten. S tem nikakor ne mislim, da je on odgovoren za stanje na zvezi. Kot predsednik zveze, bi moral čakati v cilju in skočiti Tini v objem, ko je osvojila zlato. Res je, da Tina ni iz nordijske ekipe, je pa vseeno naša. Tone Vogrinec bi v svojem času na njegovem mestu podrl vse ograje, da bi prišel do nje.

Pred letošnjo sezono so me deskarji prosili za glavnega trenerja slovenske deskarske reprezentance, zato sem izbral ljudi, naredil načrt treningov, finančno konstrukcijo, celo kak sponzor se je ponujal na moje besede, a ko je zadeva prišla na odbor, se je vse ustavilo. O tem, kdo je stvar zrušil, tu ne bom govoril. Mi je pa eden od vodilnih deskarjev pozneje dejal: "Aco, ne vem zakaj, ampak ko na zvezi omeniš tvoje ime, je tako, kot bi se z glavo zaletaval v beton".

Tomaž Lovše ni bil samo slab predsednik, tudi kaj dobrega je naredil, le v prevelike čevlje je stopil. Podjetniški način v tej organiziranosti zveze ne more prinesti pozitivnih stvari. Kdo je odgovoren, da je Lovše postal predsednik zveze, ne vem. Javnosti je znano ime Jureta Koširja, ki je s tem slovenskemu smučanju naredil ogromno škodo. Če Košir ne bi pripeljal Lovšeta od nikoder, bi bilo zdaj slovensko smučanje gotovo drugačno. Prepričan sem, da bi bila kakovost smučanja na najvišji ravni boljša.

Ne vem, ali bo imel Primož Ulaga dovolj moči, da izvede vse spremembe, ki jih napoveduje. Mislim, da bi morala biti zveza organizirana tako, da bi postavili direktorje disciplin, ki bi bili odgovorni za dogajanje znotraj sekcij in bi imeli mandat ciklusa olimpijskih iger. Menim, da bi Ulaga moral poklicati za en mandat Jara Kalana, da bi zadeve uredil glede na bogate izkušnje, ki jih ima na tem mestu. Ime, ki ga omenjajo v javnosti, je Dušan Blažič, ki pa po moje ni primeren za to funkcijo. Ne ocenjujem ga vrednostno, ampak pripada isti doktrini, in dvomim, da bi se kaj spremenilo.

Kaj menite o aferi Frekvenca?
Menim, da je za zaplet izključni krivec Mitja Kunc. Če je do vpada v frekvenco prišlo zaradi nemarnosti, to pomeni, da raven odgovornosti presega raven sposobnosti. Obstaja pa verjetnost, da je do vpada prišlo namenoma. Sam sem večkrat slišal izjave o Massiju, kot na primer "ta makaronar", "ta polentar" in psovke o Italijanih ... Do fašistov ni daleč, sploh, ker so nekateri omenjali tudi partizane. Seveda je to le ugibanje. Vem pa, da ima Mitja Kunc zgrešeno predstavo o gibanjih težišča v zavoju.

Znani ste tudi kot inovator. Lindsey Vonn je tako kot Ted Ligety testirala vašo antivibracijsko podložno ploščo allflex. Kakšne so bile izkušnje, ste sklenili posel?
Za konec ste mi postavili najtežje vprašanje. Res je, allflexplate so testirali številni znani smučarji. Poleg obeh, ki ste ju omenili, sta na primer eno sezono tekmovala v svetovnem pokalu v veleslalomu Bernard Vajdič in Stephan Görgel, ki je dosegel celo nekaj zmag v evropskem pokalu in bil drugi na svetovnem pokalu, vendar s Fischerjem nismo dosegli sporazuma glede izkoriščanja licence izdelka. Tudi v Elan sem večkrat poslal plošče na teste, a nisem dobil nobenega odgovora. Res je tudi, da vse verzije niso bile dovolj dobre za tekmovalce.

Že za olimpijske igre v Vancouvru sem Roku Marguču izdelal ploščo za deskanje, ki pa še ni bila to, kar je zdaj. Razvoj sem nadaljeval in Marguč je doslej osvojil komplet medalj na SP-ju. Ko je na stopničke stopil tudi Rok Flander, so se za moj izdelek začeli zanimati tudi tuji deskarji. Z allflexplate deskata tudi deskarski legendi brata Philipp in Simon Schoch kot tudi Japonka Tomoka Takeuči, ki je dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu z allflex ploščo. Tudi pri deskanju je treba izpeljati zavoj v 'enem zamahu', če hočeš biti hiter, kar je še teže in za kar je treba več občutka kot pri smučanju. Trenutno se, na njihovo pobudo, dogovarjam z nekaterimi vrhunskimi alpskimi smučarji in smučarkami, ki bodo takoj po koncu sezone začeli testirati allflexplate. Pripravljam tudi veliko novost za hitre discipline.