V rubriki Zakulisje smo se spraševali, kako deluje športna psihologija, kako izbrati pravega strokovnjaka in tudi kako na športnike vpliva vedno pogostejša uporaba digitalnih tehnologij.
Ob spremljanju športnih dogodkov ste zagotovo že velikokrat opazili smučarje, ki pred nastopom v mislih ustvarijo pot svojega nastopa. Vizualizacija, predstavljanje idealne izvedbe, je ena najpogosteje uporabljenih tehnik v športni psihologiji. Uporabljajo jo številni vrhunski športniki, a kot poudarja športna psihologinja Tanja Kajtna, pri tem ne gre le za predstavljanje slike, vključiti je treba tudi telesne občutke, zvoke in misli.
"Paziti je treba, da si športniki predstavljajo stvari, ki so realistične in so vezane na njihovo izvedbo. Ta tehnika športniku omogoča, da se mentalno ogreje za nastop. Če športnik ve, da ga bo pred začetkom nastopa nekoliko strah, naj si to tudi predstavlja. Če je nekdo zmožen v daljavo skočiti tri metre in pol, naj si to tudi predstavlja, ne pa da bo skočil štiri metre. To je namreč daleč od njegovih realnih zmožnosti, zaradi česar bo tej predstavi težko verjel in je ne bo znal realistično poustvariti," pojasnjuje Kajtna in dodaja, da si je treba predstavljati stvari, nad katerimi imamo nadzor. Osredotočiti se je torej treba na lastno izvedbo, in ne na oceno sodnikov ali kaj podobnega. Prav tako si je izvedbo treba predstavljati v realnem času, obenem pa naj vizualizacija ne bi bila daljša od dveh minut.
Preden se poglobimo v podrobnosti psihološke priprave, je ključno razumeti, kako poteka sodelovanje med športnikom in psihologom. V večini primerov športniki sami vzpostavijo stik s psihologom, kadar gre za mlajše športnike, pa pobudo včasih dajo trenerji ali starši.
"Vedno vprašam, ali si športnik resnično želi sodelovati, saj mora motivacija priti z njegove strani," poudarja Kajtna. Pravo sodelovanje se namreč začne šele, ko športnik prepozna željo po spremembi in izboljšanju.
O tej temi smo se pogovarjali tudi s teniško igralko Kajo Juvan, ki je v preteklosti sodelovala s športnimi psihologi, v zadnjem letu, ko se je odločila za odmik od tekmovalnega športa, pa tudi s psihiatrinjo, poleg tega je študentka psihologije.
"Najtežja stvar je najti ravnotežje pri sebi – kako se spoznati in se naučiti, kaj ti ustreza in kaj ne. Moj pristop je bil včasih tak, da sem šla prek sebe vsakič znova, a to na določeni točki ne deluje več. Zato je vsaka pomoč strokovnjakov pri tem zelo koristna. Sama zadeve zdaj spoznavam še z druge strani, še bolj povezujem psihologijo in tenis. Ne nazadnje je tudi tenis zelo psihološka igra. Obenem pa imam na voljo veliko študijskega gradiva in si pomagam tudi s tem," športno psihologijo opisuje Kaja Juvan in dodaja, da ji je vse to znanje pomagalo najti ustrezne strokovnjake.
Pomembno je namreč, da športniki dobijo celovito podporo, ne le pri izboljšanju koncentracije in motivacije, temveč tudi pri duševnem zdravju. "Razvijamo se z vsako stvarjo, ki se je naučimo. Naučila sem se, kaj meni pomaga, predvsem pa sem postala prijaznejša do sebe. Sem namreč zelo zahtevna, vedno sem vse želela narediti čim bolj popolno. A tudi popolnost ni vedno pozitivna stvar, še posebej če te ustavlja pri tem, da bi užival v tem, kar počneš," poudarja teniška igralka, ki se je pred dnevi po enoletnem premoru vrnila v tekmovalni pogon.
Neurejena zakonska ureditev psihološke stroke povzroča težave
Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi strokovna usposobljenost psihologa. V Sloveniji trenutno deluje sekcija športnih psihologov, ki skrbi za strokovnost dela in razvoj tega področja. Športniki pa včasih poiščejo pomoč pri ljudeh brez ustreznih kvalifikacij, kar lahko privede do neznanstvenih in celo škodljivih pristopov. Vsak ustrezno usposobljen športni psiholog bo športnika naučil tehnik sproščanja, se z njim pogovoril o kvalitetnih ciljih ter o tem, kakšna je razlika med učinkovitim in neučinkovitim razmišljanjem. Prav tako ga bo vodil do funkcionalno učinkovitega razmišljanja, ki pripomore k temu, da bo športnik na tekmovanju lahko pokazal vse, kar zna. Ker delovanje na področju psihološke stroke v Sloveniji ni zakonsko urejeno, pa se dogaja, da nekateri – ne le športniki – poiščejo pomoč pri kom, ki za to ni dovolj strokovno usposobljen.
"Zgodilo se je, da je nekdo prebral, da delujejo sugestije, zaradi česar je smučarju rekel, naj se vrže na glavo. Športniku v smučanju v želji po dobri predstavi to pogosto rečejo – 'vrzi se na glavo'. A težava je bila v tem, da je športnik, ki je prejel ta nasvet, nedolgo pred tem doživel precejšnjo nesrečo, ker je padel na glavo. Takšna sugestija pa potem seveda ne samo da ne deluje, ampak celo obudi strahove, ki so bili takrat intenzivni," problematiko s konkretnim primerom opisuje Kajtna.
Psihologija v ekipnih in individualnih športih – ali se v tem razlikujejo med seboj?
Čeprav se zdi, da je psihološka priprava bistveno drugačna za ekipne in individualne športnike, strokovnjaki poudarjajo, da so razlike manjše, kot bi pričakovali. "Vsakič delamo na tem, da posameznik najde svojo najboljšo izvedbo. Če je šport ekipni, bo to koristilo celotni ekipi," pravi športna psihologinja. Pri delu z ekipami se pogosto izvajajo tudi skupinske delavnice, na katerih se športniki učijo tehnik osredotočanja, sproščanja in komunikacije. Vse to prispeva k dobri pripravi tekmovalcev.
"Dobro psihološko pripravljen športnik je tisti, ki lahko v danem trenutku pokaže vse, kar tisti trenutek zmore, in to ne glede na velikost, pomembnost tekme, izpostavljenost in podobno. Dobro psihološko pripravljeni športniki so sami sebi predvidljivi. Torej oni vedo, kaj lahko pričakujejo od sebe. Ravno tako trenerji vedo, kaj lahko pričakujejo od takšnih športnikov. Takšno delovanje je bistveno bolj mirno, sproščeno in na neki način poenostavljeno, saj športnik ne bo imel pretiranih priprav, ampak se bo pripravljal s tistim, za kar ve, da deluje," dodaja Kajtna.
Pretirana uporaba digitalnih tehnologij vpliva na zaznavanje okolice
Poleg vsega omenjenega je eno izmed področij, ki v zadnjem obdobju precej zaposluje tudi športne psihologe, pretirana uporaba digitalnih tehnologij. Ta namreč lahko vpliva na predstave športnikov, opozarja športna psihologinja Maja Smrdu: "Digitalna tehnologija omogoča hitre zadovoljitve, kar lahko negativno vpliva na potrpežljivost in motivacijo športnikov. Ti morajo biti potrpežljivi in vztrajni, da razvijajo svoje sposobnosti. Tehnologija pa daje hitre potrditve, potrpljenje ni potrebno. Digitalna tehnologija vpliva tudi na pozornost in psihološki razvoj. Raziskave so namreč pokazale, da se pri generacijah, ki so bolj podvržene uporabi zaslonov, v večji meri pojavljajo depresivnost, anksioznost in strah. Športniki pri tem seveda niso izjema."
Če želimo biti o tej temi še konkretnejši, je nujno izpostaviti, da vpliva tudi na orientacijo v prostoru. To je še posebej problematično v športih, kot so tenis, smučanje ali ekipni športi, pri katerih je ključno dobro periferno zaznavanje. Gre torej na primer za zaznavanje žogice, ki leti proti športniku, pa tudi za zaznavanje okolice.
"Raziskave so pokazale, da bistveno težje preklapljamo med bližnjimi in oddaljenimi objekti. To še toliko bolj pride do izraza v kakšnem hitrostnem športu in pri športih v naravi. Tak primer je smučanje, pri katerem se svetloba na progi pogosto spreminja in imajo športniki že zato težave, ki pa zaradi posledic pretirane uporabe digitalnih tehnologij postajajo še večje, saj se spremeni globinska percepcija," pojasnjuje Maja Smrdu, ki svetuje tudi omejitev uporabe digitalnih tehnologij med rehabilitacijo po poškodbi.
Te namreč zmanjšujejo aktivnost športnikov in vplivajo na čustveni vidik: "Lahko začnejo preveč negativno razmišljati, ko opazujejo tekmece in vidijo njihov napredek in njihove dosežke. Začnejo se spraševati, ali jim bo sploh uspel povratek po poškodbi, pa tudi to, zakaj rehabilitacija traja tako dolgo." Poleg tega vplivajo na aktivnost športnikov, saj uporaba tovrstnih tehnologij posameznika sili v sedeči položaj. Ta povzroča neustrezne obremenitve mišic in upočasnjuje cirkulacijo v telesu ter hitrost rehabilitacije.
Še ena pomembnejših posledic je vpliv na kakovost spanja. Športniki, ki pred spanjem preživijo veliko časa pred zasloni, imajo pogosto težave z nespečnostjo, kar neposredno vpliva na regeneracijo in sposobnost učenja novih tehnik. Kakovosten spanec je ključen za vrhunske dosežke, zato je omejevanje digitalnih vsebin pred spanjem ena izmed strategij, ki jih priporočajo strokovnjaki.
Športni psihologi sodelujejo tudi s trenerji
Večino časa smo posvetili športnikom, a športni psihologi so prav tako naklonjeni sodelovanju s trenerji. "Športna psihologija pri trenerjih seveda ni povezana samo s tem, da se znajo umiriti in poskrbeti za samokontrolo, ampak tudi z vzpostavljanjem dobrega stika. Vsebine o vodenju so za trenerje izjemno pomembne. Že dolgo ni več tako, da bi trener športniku naročil, naj nekaj naredi, in bi ta to naredil, pač pa je potrebnega vedno več vključevanja, sodelovanja in upoštevanja mnenja športnika ali ekipe," pravi Kajtna in dodaja, da je vesela vsakega trenerja, ki poišče njeno pomoč. Trenerji namreč doživljajo zelo veliko stresa, velikokrat pa ob tem ostanejo sami in se s takšnim bremenom težko spoprijemajo. Zato potrebujejo nekoga, ki jih lahko samo posluša, še bolj koristno pa je, če jim ta pomaga pri pristopih za sproščanje in umirjanje ter ne nazadnje tudi pri komunikaciji s športniki. Športni psihologi namreč trenerjem pomagajo tudi pri tem, kako športnikom povedati kritiko in kako jih spodbuditi, pa tudi pri tem, kako naj trenerji vzpostavijo stik s starši, katerih zahteve in želje so včasih nerealne.
Zelo pomembno je, kdaj športniki in trenerji začnejo sodelovati s športnimi psihologi. Dogaja se, da kdo išče pomoč 14 dni pred pomembnim tekmovanjem, a takrat je mogoče opraviti le krajšo predstavitev in morda razbremenilni pogovor.
"V teh 14 dneh nikomur ne morem dati novih znanj, saj morajo ta znanja postati podlaga za nadaljnje delo, to pa se lahko zgodi le med treningi, pripravljalnimi tekmami in podobno. Šele po tem je ta znanja mogoče uporabiti. Športnikom je popolnoma razumljivo, da spremembe v tehniki in opremi opravijo pred začetkom tekmovalne sezone. Tudi začetek sodelovanja s športnim psihologom pomeni spremembo in jo je prav tako treba začeti izvajati v tem obdobju," še dodaja priznana športna psihologinja.
Psihološka priprava kot neizkoriščen potencial
Psihološka priprava ostaja pogosto spregledan, a ključen dejavnik uspeha v športu. Čeprav vrhunski športniki tehnike, kot so vizualizacija, dihalne vaje in mentalne strategije, uporabljajo že desetletja, mnogo športnikov te prakse še ne vključuje v svoj trening. Športna psihologija je del dolgoročnega procesa, ki športnikom pomaga izkoristiti njihov polni potencial. Ob upoštevanju teh načel in vključevanju preverjenih metod športne psihologije lahko športniki, trenerji in starši skupaj ustvarijo podporno okolje, ki bo pripomoglo k boljšim rezultatom in psihološki stabilnosti športnikov na vseh ravneh tekmovanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje