Košir je takrat zaostal le za Albertom Tombo, ki je imel izjemno sezono, in Güntherjem Maderjem. V kasnejših sezonah sta bila le še Michael Von Grünigen (3. v zimi 1995/96) in Luc Alphand (zmaga v sezoni 1996/97) sposobna z le dvema disciplinama priti med najboljše tri.

Poznavalci smučanja se verjetno spomnite 19. marca 1995, ko je bil na finalu v Bormiu na sporedu slalom. Juretu Koširju se je v drugi vožnji zlomila palica, vseeno pa je prišel do cilja in s 13. mestom osvojil tretje mesto v skupnem seštevku. Na tisti tekmi je bil Marc Girardelli peti in je na koncu v skupnem seštevku za Koširjem zaostal le 16 točk.

Pri vaših spominih na finala svetovnega pokala je gotovo v ospredju Bormio 1995 in zlomljena palica?
Tisti je bil gotovo zame najbolj znamenit finale. Tja sem prišel kot drugouvrščeni v skupnem seštevku. Za Alberta Tombo je bilo že jasno, da bo zmagovalec svetovnega pokala, jaz pa sem se boril z Güntherjem Maderjem. Na veleslalomu sem bil šesti, v slalomu sem bil po prvi vožnji pri vrhu in v igri za zmago. Zgodila se je ta nesrečna palica, ki mi je ogrozila uvrstitev med tri v skupnem seštevku. Na en mah sem izgubil drugo mesto v skupnem seštevku in drugo v slalomskem. Če bi končal drugi v skupnem, drugi v veleslalomu in drugi v slalomu, bi bilo res idealno, ampak tudi takšen razplet je bil seveda odličen.

Se spomnite, da bi na tekmah svetovnega pokala še kdo zlomil palico?
Zelo redko se to zgodi. Spomnim se, da sem bil vso sezono nejevoljen, ker smo imeli opremljevalca palic, ki ni ustrezal kakovosti. To sem tudi povedal Tonetu Vogrincu in mu kar malo očital, čeprav mi je jasno, da je on pač gledal s stališča, da dobi čim bolj ugodnega opremljevalca. Po sezoni smo ravno zaradi moje izkušnje zamenjali opremljevalca in tiste znamke nisem želel niti pogledati več.

Leta 1995 ste bili tretji v skupnem seštevku, če gledamo danes, je ta dosežek vreden še več, posebej zato, ker ste točke nabirali le v dveh disciplinah!
Tudi Tomba je v tisti sezoni zmagal, čeprav je vozil le dve disciplini, ampak nanizal 11 ali 12 zmag. Jaz sem poskušal tudi v smuku in superveleslalomu, a nisem dobil točk. Takrat sem bil skoraj vsako tekmo med tri tako v slalomu kot v veleslalomu in ko se je sezona prevesila v drugo polovico, smo videli, da je v igri visoka uvrstitev v skupnem seštevku, zato smo poskusili še s hitrimi disciplinami.

Na koga stavite letos v skupnem seštevku (pogovor je potekal pred zadnjim veleslalomom, op. a.)?
Absolutno na Aksla Lunda Svindala, to sem napovedal že po tekmah v Kranjski Gori. Je suveren, medtem ko Benjamin Raich ne daje takega vtisa samozavesti kot včasih. Tudi tehnično ima preveč težav.

Lahko boj za globuse primerjamo z bojem za medalje svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger?
Ne, pa ne gre zato, da bi zmanjševal vrednost globusov, ampak ker je to nek skupek celotne sezone, tam pa gre za velik dogodek in moraš v določenem trenutku pokazati, kaj znaš. V svetovnem pokalu gradiš počasi. Tudi če si četrti ali peti, nabiraš točke, na olimpijskih igrah pa to ne pomeni nič. Je pa tisti, ki zmaga svetovni pokal ali dobi mali globus, gotovo dokazal, da je bil najboljši v določenem obdobju in nekaterim je to vredno več kot olimpijska medalja.

Je vzdušje na finalu posebno, ali je že kaj bolj sproščeno?
Za nekatere ja, za nekatere ne. Nekateri pridejo tja brez možnosti in vedo, da je vsega konec. Je pa tako, da odkar sodeluje le 25 tekmovalcev, vsi pridejo na finale z jasnim namenom. Ko se vse skupaj konča, pa seveda sledi zabava.

So smučarji že siti dolge sezone? Kako se to kaže?
Predvsem se kaže v utrujenosti. Svindal je pred kratkim rekel, da je bil v štirih, petih mesecih le dva dni doma, za božič. To je res težko delo, tudi fizično naporno, sploh, če voziš vse discipline. Cel kup temkmovanj je, na koncu grozi še kakšna poškodba, bolečine ...

Je potem po koncu sezone tako, da tekmovalci nekaj časa nočejo niti slišati za smučanje?
Niti ne, saj običajno takoj sledijo državna prvenstva, testiranja opreme, promocije ... Do 15. aprila dela še ne zmanjka, seveda pa ni več vse tako natrpano, kot med sezono.

Ker imate tudi svojo trgovino, dobro veste, če se gospodarska kriza odraža tudi v smučanju?
Mislim, da se to zimo kriza ni opazila, saj smo imeli zimo, bogato s snegom in je ogromno ljudi smučalo.

In koliko vijuganja ste si privoščili vi?
Kar precej sem smučal, več kot prejšnjo sezono. Nekaj kakovostnega smučanja sem imel v Val d'Iseru, pa v Švici, v San Naumu. Vsega skupaj deset, če ne 15 dni smučanja.

T. O.