Za demokrate je to slab obet tudi v prihodnje, ker bodo meje kongresnih okrožij znova večinoma risali republikanci. Ti si bodo lahko znova narisali zanje ugodnejše meje v 29 zveznih državah na podlagi letošnjega štetja prebivalstva in demokrati bodo naslednjo priložnost dobili šele čez deset let ob novem štetju prebivalstva. Za predsedniške, guvernerske in senatne volitve to ni toliko pomembno, kot je za volitve v zvezni predstavniški dom.
Izidi volitev v državne kongrese so neprijetno presenetili demokrate in razveselili republikance, saj je bila volilna udeležba letos najverjetneje rekordna. V zveznem predstavniškem domu, kjer so demokrati izgubili nekaj sedežev, se že čutijo napetosti in ponovna izvolitev Nancy Pelosi za predsednico spodnjega doma kongresa ni tako zanesljiva, kot je bila pred volitvami.
Demokrati so upali na prevzem večine državnih kongresov v najmanj osmih zveznih državah, vendar se jim ni izšlo nikjer. Nekaj možnosti imajo sicer v Arizoni, kjer glasovnice še štejejo. V Georgii, kjer se obeta tesna zmaga demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah, je demokratom uspelo le nekoliko zmanjšati republikansko večino v kongresu.
Pred volitvami so republikanci po ZDA obvladovali 52 odstotkov vseh sedežev v državnih kongresih, ki jih je skupaj 7383, in to razmerje se najverjetneje ne bo spremenilo. Od leta 2010, ko je republikancem uspelo od demokratov prevzeti 20 državnih zakonodajnih teles, so jih demokrati do letos sicer dobili nazaj 17.
Nekateri analitiki menijo, da so demokrati na državnih volitvah naredili napako, ker so se preveč osredotočali na nacionalno politiko in predsednika Donalda Trumpa, premalo pa na lokalna vprašanja.
Drugi pa opozarjajo, da demokrati zaradi po republikanskem okusu zarisanih meja kongresnih okrožij niti nimajo veliko možnosti za spremembe. V Teksasu in Georgii demografske spremembe koristijo demokratom, vendar pa so meje kongresnih okrožij zarisane tako, da skoraj nimajo možnosti za povečanje števila državnih in potem tudi zveznih kongresnih sedežev.
Vodja republikancev v senatu ne vidi potrebe po večji pomoči
Ni še jasno, ali bodo senat nadzorovali republikanci ali demokrati. Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell medtem ne vidi potrebe po velikem drugem proračunskem stimulacijskem svežnju za pomoč gospodarstvu in državljanom za premagovanje posledic pandemije covid-19.
Pred volitvami je namreč zavrnil več kot 1000 milijard dolarjev dodatne porabe za pomoč gospodarstvu in državljanom, o čemer sta se načeloma že skoraj dogovorila Bela hiša in predstavniški dom, v katerem imajo večino demokrati. K večji porabi pozivajo gospodarski strokovnjaki, med njimi predsednik Centralne banke Federal Reserve Jerome Powell.
McConnell je dejal, da se je stopnja brezposelnosti v oktobru zmanjšala za odstotek, na 6,9 odstotka, vse več pa je tudi drugih dokazov okrevanja gospodarstva, ki morda potrebuje le še manjšo spodbudo. Senatni republikanci so dvakrat skušali potrditi 500 milijard dolarjev, kar so demokrati blokirali kot nezadostno.
Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je nemudoma odvrnila, da to ne pride v poštev, ker da bodo po zmagi nad virusom še vedno ostale posledice in malo denarja ne bo dovolj.
Predsednik ZDA Donald Trump je sicer pred volitvami napovedal nov stimulacijski sveženj, a šele po njegovi zmagi na volitvah. Do te, kot kaže, ne bo prišlo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje