Gre za prvo daljšo pot Bidna, odkar je v ZDA konec marca izbruhnila pandemija koronavirusne bolezni 19 in prvi obisk ključne države Wisconsin v času njegove kampanje pred volitvami 3. novembra.

Predsednik ZDA Donald Trump je Kenosho kljub nasprotovanju guvernerja Wisconsina in župana mesta obiskal na začetku tedna.

Protestnike, ki so šli na ulice po ustrelitvi Blaka, je označil za teroriste, srečal se je le s policisti in lastniki lokalov, ki so bili uničeni v nemirih.

Pred Bidnovim obiskom se je položaj v mestu že dovolj umiril, da so odpravili policijsko uro, vsaj v uvodu pa sta bili skupini podpornikov Bidna in Trumpa, ki sta se zbrali na demonstracijah v mestnem parku, mirni. Biden želi s svojim obiskom poudariti razliko med njim in Trumpom. Sebe predstavlja kot politika, ki združuje, Trumpa pa kot politika, ki vnaša razdor.

Biden je sicer dejal, da "izgredi niso protestiranje", obsodil pa je tudi ropanje trgovin in zažiganje med protesti. Odgovorne za tovrstna dejanja bi morali po njegovih besedah preganjati, trdil pa je tudi, da je velika večina policistov dostojnih, častnih in dobrih ljudi.

Kljub temu je Trump dejal, da bi Bidnova zmaga prinesla kaos na ulicah in socializem. Trumpova kampanja je sporočila, da Biden ne bi smel priti v Kenosho, češ da s tem politizira razmere. Trump je po drugi strani lahko prišel, ker je predsednik.

Medtem je pravosodni minister William Barr dejal, da je primer Jacoba Blaka drugačen od majskega primera Georgea Floyda, ki je sprožil vsedržavne proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju. Po njegovih besedah je razlika v tem, da je bil Floyd že obvladan in neoborožen, ko je bil ubit, Blake pa da je bil oborožen. Blake sicer v času policijskega streljanja ni bil oborožen, preiskovalci pa so pozneje dejali, da so v njegovem avtomobilu našli nož.