Biden je že pred časom obljubil, da bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko. Harrisova je bila prav na vrhu seznama možnosti, pogosto se je omenjalo tudi senatorko Elizabeth Warren. Tako Harrisova kot Warrenova sta bili Bidnovi tekmici v boju za demokratsko predsedniško nominacijo, a je Harrisova iz tekme decembra lani izstopila.

Tretja kandidatka za podpredsednico v zgodovini

Harrisova je postala prva temnopolta predsedniška kandidatka ene izmed dveh glavnih strank, demokratske in republikanske, v zgodovini ZDA, in tretja ženska. Pred njo sta se za boj v Belo hišo potegovali demokratka Geraldine Ferraro leta 1984 in republikanka Sarah Palin leta 2008. Kamala Harris je že vrsto let med vodilnimi demokratskimi politiki v ZDA, uveljavila se je kot senatorka in še prej kot generalna tožilka Kalifornije in javna tožilka v San Franciscu, piše CNN.

Rojena je bila v Oaklandu v Kaliforniji, oba starša sta priseljenca – mama ima indijske korenine, oče pa jamajške. Ker je mešanega rodu, je hkrati tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mati, znanstvenica Shyamala Gopalan, se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče, profesor ekonomije Donald Harris, pa leta 1960 z Jamajke.

V zadnjem času, ko so v več ameriških mestih izbruhnili protirasistični protesti, je bila glasna zagovornica policijske reforme, poroča BBC.

"Neustrašna borka za malega človeka"

Biden je tvitnil, da mu je "v veliko čast", da je lahko izbral Harrisovo. Označil jo je kot "neustrašno borko za malega človeka in eno najboljših javnih uslužbenk v državi". Harrisova pa je v prvem odzivu tvitnila: "Joe Biden lahko poenoti Američane, saj se je vse življenje boril za nas. Kot predsednik bo zgradil Ameriko, ki bo izpolnila naše ideale. Počaščena sem, da se mu bom pridružila kot kandidatka za podpredsednico, in storila bom vse, da bo postal naš vodja."

Biden in Harrisova bosta prvič skupaj nastopila v sredo na dogodku v Wilmingtonu v zvezni državi Delaware.

Predsedniški kandidati si v ZDA po navadi za podpredsedniškega kandidata izberejo nekoga, ki bi jim lahko koristil v posameznih zveznih državah in regijah ali pa pri določenih skupinah volivcev. Harrisova Bidnu Kalifornije ne bo prinesla, saj je ta, po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA, že trdno demokratska. Z izbiro senatorke pa si je nekdanji podpredsednik ZDA najverjetneje zagotovil dobro volilno udeležbo temnopoltih volivcev, ki je bila ključna za zmagi Baracka Obame leta 2008 in 2012.

Pojavljalo se je veliko imen

Visoko na seznamu mogočih podpredsedniških kandidatk je kotirala tudi Tammy Duckworth, prav tako senatorka in vojna veteranka, med mogočimi kandidatkami se je omenjala tudi Susan Rice, nekdanja svetovalka za nacionalno varnost in veleposlanica pri Združenih narodih pod prejšnjim predsednikom Barackom Obamo. Omenjalo se je tudi več drugih kongresnic, guvernerk in tudi županj.

Ankete Bidnu (za zdaj) napovedujejo zmago

Biden, ki je bil sicer sam podpredsednik pod Obamo, je prepričan, da bodo demokrati na volitvah lahko prevzeli ne le Belo hišo, ampak tudi večino v senatu, ki so jo izgubili leta 2014. V zgornjem domu ameriškega kongresa imajo od tedaj večino republikanci, medtem ko demokrati nadzirajo predstavniški dom.

Raziskave javnega mnenja za zdaj kažejo na veliko prednost Bidna pred zdajšnjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki se bo na strani republikancev skupaj s svojim podpredsedniškim kandidatom Mikom Penceom potegoval za nova štiri leta v Beli hiši. Vendar so ankete podobno prednost leta 2016 kazale tudi demokratski kandidatki Hillary Clinton, ki je potem na nacionalni ravni sicer dobila večino glasov, a je Trump zmagal v ključnih državah ter pobral večino elektorskih glasov, ki na koncu edini štejejo.

Predsedniške volitve bodo potekale tretjega novembra.