Soočenja bi morala biti tri, vendar je Trump odpovedal udeležbo na drugem. Prvo soočenje med kandidatoma je bilo 29. septembra v Clevelandu, kjer je Trump Bidna v 90 minutah prekinil med odgovarjanjem na vprašanja kar 128-krat. Številni so zato prenehali gledati soočenje na televiziji, analitiki pa so ga označili za najslabše v zgodovini soočenj.

Trump je vmes potem zbolel za covidom-19 in komisija za predsedniška soočenja se je odločila, da bo drugo, napovedano za Miami, potekalo virtualno. Trump je to zavrnil, ker mu ni bil všeč format, kandidata pa sta imela namesto tega vsak svojo javno tribuno.

Komisija se je zaradi slabih izkušenj s prvim soočenjem odločila, da bosta imela kandidata zdaj na voljo dve minuti za odgovor na prvo vprašanje na začetku vsakega od šestih tematskih sklopov soočenja.

Ko je govoril Trump, je bil tako Bidnov mikrofon izklopljen in nasprotno. Trump, ki mu je nastop na prvem soočenju še malce bolj povečal zaostanek za demokratskim tekmecem, se je nemudoma pritožil, da je ta ukrep voda na mlin Bidnu.

O novem koronavirusu in odzivu nanj

Soočenje, ki ga je povezovala voditeljica televizije NBC Kristen Welker, se je začelo s temo, ki je Trumpu najbolj načela podporo – odziv na novi koronavirus.

ZDA so med državami, ki so imele največ smrtnih žrtev s covidom-19, z Bidenom pa sta se 15 minut ostro prerekala, kdo je virus zares podcenjeval, kako rasističen je Trump, ko virus označuje za kitajski, in o slabostih zapiranja gospodarstva, hkrati pa je Trump skušal tudi relativizirati grožnjo, ki jo koronavirus predstavlja.

Biden je tekmecu očital rasizem, prepozno ukrepanje in podcenjevanje virusa, ob tem pa ga je kritiziral tudi, da gospodarstvo in ZDA trpijo zaradi njegove nesposobnosti in neustreznega odziva. Nekdanji podpredsednik sicer ni zagovarjal popolnega zaprtja, je pa dejal, da bi morali odpirati varno, z dosledno vpeljavo fizičnih razdalj, mask, pleksistekel in ustreznega prezračevanja.

Trump je po drugi strani spet vso krivdo naprtil Kitajski, popolno zapiranje države pa zavrnil kot nesprejemljivega, saj da bi s tem popolnoma uničili gospodarstvo. Poudaril je, da imajo demokratske zvezne države, kot so Kalifornija, New York in Pensilvanija, strožje ukrepe in so zapirale več, imajo pa vseeno več žrtev.

"Ne moremo se zapirati. Gospodarstvo nam umira, samomori so v porastu, družinsko nasilje, depresija. Mala podjetja umirajo, New York je mesto duhov. Naj še enkrat ponovim: Zdravilo ne bi smelo biti hujše od bolezni," je poudaril Trump, ki je sam covid-19 tako kot njegova soproga Melania in sin Barron nedavno prebolel. "99,9 odstotka ljudi bo ta virus normalno prebolelo, jaz sem ga popolnoma normalno, moj sin ga je. Vse, kar moramo narediti, je zaščititi najranljivejše."

O Rusiji in Bidnovih ukrajinskih poslih

Welkerjeva je zatem načela še eno perečo temo, vmešavanje tujih držav v ameriške volitve. Ob tem je navedla poročilo obveščevalnih služb, da naj bi se poleg Rusov zdaj v prihajajoče volitve vmešaval še Iran. Biden je dejal, da bi sam kot predsednik nemudoma ukrepal proti vsakršnim takim poskusom. "Kdor se vmešava, bi pod menoj plačal ceno," je zatrdil, nato pa Trumpa pobaral, zakaj ne ukrepa proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Trump je dejal, da noben predsednik ni bil strožji do Rusije kot on, tako s sankcijami kot s krepitvijo zveze Nato s tem, da je članice prisilil, da vložijo več sredstev v zavezništvo. Ob tem je Bidna opomnil, da je Rusija Krim zavzela pod Obamovim mandatom. Temo pa je predsednik izkoristil predvsem za opozorilo na sporne posle Bidnovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem, ki jih skuša Trumpov tabor v dneh pred volitvami obelodaniti.

Bidnu je očital, da je on tisti, ki se okorišča z Rusi in da je prejel 3,5 milijona dolarjev od moskovskega župana v povezavi s posli Bidna mlajšega, zato da je dolžen Američanom pojasnilo. Kot je trdil, je celotna Bidnova družina v trenutku, ko je postal podpredsednik, začela služiti milijone z netransparentnimi posli in stolčki v tujini.

Biden je to kategorično zavrnil in dejal, da ni vzel niti penija od nobenega tujega vira, medtem ko ima Trump skrivni račun na Kitajskem in je plačal zgolj 750 dolarjev dohodnine, s čimer je razprava prešla na prerekanje glede Trumpovih davkov, za katere predsednik zdaj trdi, da jih je plačal "na milijone", a vnaprej.

O Severni Koreji in "dobrem odnosu" s Kimom

Na soočenju sicer med temami ni bilo zunanje politike kot take, se pa kandidata nista mogla ogniti vprašanju Severne Koreje, kjer so se ponovno kresala mnenja. Trump je dejal, da ga je ob predaji poslov Obama najbolj posvaril glede Severne Koreje in kako da svetu preti jedrska vojna z njimi, kar da se je izkazalo, da je rešljiv problem.

"Imam dober odnos s Kim Džong Unom in ni vojne, čeprav me Obama opozarjal pred tem in čeprav mi je njegova administracija pustila kaos na tem področju. Kim se niti sestati ni hotel z njim, ni maral Obame, z mano se je sestal in naši odnosi so zdaj dobri," je dejal.

Biden je Trumpu očital, da ni rešil ničesar in da le legitimira severnokorejski režim, saj da Severna Koreja še naprej izvaja poskuse in izstreljuje rakete. Tu je vmes posegla Welkerjeva in ga spomnila, da je Severna Koreja tudi pod Obamo izvajala poskuse, zato jo zanima, kaj bi kot predsednik storil on, da bi Kima omejil.

Biden kakšnega dobrega odgovora na to ni našel, je pa Trump naglo poudaril, da njegov tekmec govori kot tipičen politik in da so ga same besede, a nič akcije, medtem ko sam ni tipičen politik in da je zato tudi zmagal pred štirimi leti.

O rušenju Obamacara

Kandidata sta kar nekaj časa posvetila tudi zdravstvenemu sistemu in očitkom na račun Trumpa, da skuša, tudi z imenovanjem konservativne vrhovne sodnice Amy Coney Barrett, zrušiti Obamovo zdravstveno reformo (t. i. Obamacare). Trump trdi, da skuša postaviti boljši zdravstveni sistem, saj je Obamov slab, medtem ko da skuša Biden Američanom vsiliti "socialistični" sistem zdravstva in jim odvzeti možnosti zasebnega zavarovanja.

Biden je ostro protestiral, zatrdil, da njegov načrt vključuje zgolj izbiro med javnim zavarovanjem in zasebnim ter da ni Bernie Sanders, ki se je zavzemal za ukinitev zasebnega, ampak je "premagal Sandersa".

Otroci v kletkah

Kandidata sta se dotaknila tudi pereče teme priseljevanja, kjer sta si prav tako izmenjavala očitke, katera administracija je bila v resnici bolj radikalna. Največja spotika je bila politika ločevanja otrok od staršev nezakonitih prebežnikov na ameriško-mehiški meji, zaradi česar je bil Trump leta deležen ostrih kritik in je nazadnje politiko tudi opustil. Biden ga je spomnil, da prepozno, saj več kot 500 takim otrokom zdaj še vedno ne najdejo njihovih staršev, od katerih so bili ločeni, ZDA pa da so bile zaradi tega deležne zgražanja po vsem svetu.

Trump je ostro politiko glede nezakonitega priseljevanja spet zagovarjal, Bidnu pa vrnil z argumentom, da ni bil on tisti, ki je zgradil "kletke" za otroke, ampak je bil to njegov šef Barack Obama, kar je sicer res.

Tudi Welkerjeva je bila na tej točki precej nepopustljiva do Bidna, ob tem pa ga spomnila tudi, da je bilo pod Obamo več deportacij. Nekdanji podpredsednik se je neposrednemu odgovoru ognil, je pa dejal, da bo kot predsednik zagotovo uredil položaj t. i. sanjačev, ki so v ZDA prišli kot otroci, a jih skuša Trump zdaj deportirati v domovine, ki jih sploh ne poznajo.

O rasizmu in policijskem nasilju

Rasizem, policijsko nasilje, Black Lives Matter in Trumpovo sprejemanje rasističnih skupin je poskrbelo za novo vročo razpravo, v kateri je Welkerjeva kandidata pozvala, naj se obrneta na temnopolte družine, če razumeta njihove vsakodnevne stiske, kako je živeti v ZDA v nenehnem strahu, da boš rasno opredeljen.

Biden je dejal, da razume njihovo stisko, saj da njemu kot očetu belopoltega otroka ni bilo hčerke nikdar treba učiti, naj ne nosi kapuce in naj položi obe roki na volan, če jo ustavi policija. Kot rešitev je navedel, da bi bilo treba temnopoltim omogočiti boljše gospodarske možnosti, šolanje in posojila.

Trump se je ognil konkretnemu odgovoru glede svojega sprejemanja rasističnih skupin, je pa Bidna spomnil, da je bil na izvršilnih funkcijah 47 let, pa ni storil ničesar, razen da je leta 1994 sprejel zloglasni zakon, ki je v zapor poslal na tisoče in tisoče Afroameričanov zaradi manjših prekrškov glede mamil. Biden je priznal, da je bil omenjeni zakon napaka in da bi morali spremeniti zakonodajo, da bi tisti, ki zdaj prestajajo dolge kazni zaradi posedovanja manjših količin mamil, morali na zdravljenje, ne pa v zapor.

"In zakaj z Obamo tega zakona nista spremenila? Osem let sta imela. Kot vsi politiki samo govoriš, akcije pa ni," se mu je posmehnil Trump, ki je ob tem še enkrat zatrdil, da ni osebe v dvorani, ki bi bila manj rasistična od njega in da nihče ni storil toliko za temnopolte kot on. "Jaz sem kandidiral zaradi vaju, zaradi Obame. Če bi se mi zdelo, da delo opravljata dobro, nikdar ne bi kandidiral," je še podrezal.

Soočenje je sicer, v nasprotju s prvim, minilo v precej bolj civiliziranem tonu, tudi Trump je pustil Bidna več do besede, hkrati pa odgovarjal trezneje in prepričljiveje od prvega soočenja. Ali se je za to zahvaliti grožnji izklapljanja mikrofona ali temu, da je Trump po prvem soočenju izgubil nekaj podpore, v tem hipu niti ni pomembno.