Ameriški kmetje so odvisni od priseljenske delovne sile. Foto: Reuters
Ameriški kmetje so odvisni od priseljenske delovne sile. Foto: Reuters

Po podatkih ministrstev za delo in kmetijstvo skoraj polovica od približno dveh milijonov kmetijskih delavcev v državi nima urejenega pravnega statusa, prav tako pa tudi številni delavci v mlekarski in mesnopredelovalni industriji.

Trump je med predvolilno kampanjo pred predsedniškimi volitvami napovedoval, da bo deportiral na milijone priseljencev, ki v ZDA bivajo in delajo nezakonito.

Do zdaj Trump ali njegovi sodelavci še niso omenjali izjem pri deportacijah, in čeprav je novoimenovani predsednikov svetovalec za varnost na meji Tom Homan dejal, da se bo kazenski pregon osredotočil na kriminalce in ljudi s pravnomočno odločbo o izgonu, je vseeno zatrdil, da noben priseljenec, ki je v ZDA nezakonito, ne bo izvzet.

V pogovoru za ameriško televizijo Fox News teden dni po volitvah je Homan povedal, da bodo ukrepali tudi proti podjetjem, vendar ni posebej omenil, ali bo tarča tudi kmetijski sektor. "Veliko delo nas čaka," je zatrdil.

Množična deportacija kmetijskih delavcev bi pomenila šok za verigo preskrbe s hrano in prinesla višje cene živil za potrošnike, opozarja profesor prehranske ekonomije in politike na univerzi Michigan State David Ortega. "Zapolnjujejo kritična delovna mesta, ki jih številni v ZDA rojeni delavci ne morejo ali nočejo opravljati," je pojasnil.

Kmetijska interesna združenja in njihovi republikanski zavezniki se zato zanašajo na Trumpovo poudarjanje, da se bo njegova administracija osredotočila na izgon kriminalcev.

Predsednik in izvršni direktor kmetijskega združenja Western Grower Dave Puglia je dejal, da skupina podpira ta pristop, saj jo skrbijo učinki na kmetijski sektor, če bi bil načrt deportacije usmerjen tudi proti delavcem v kmetijstvu.

Kmetijstvo in z njim povezane panoge so v lanskem letu po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo prispevali 1,5 bilijona dolarjev k bruto domačemu proizvodu ZDA oziroma 5,6 odstotka.

V času svojega prvega mandata je Trump kmetijskemu sektorju obljubil, da njegova prizadevanja za deportacijo ne bodo usmerjena na delavce v živilskem sektorju, čeprav je njegova administracija izvedla racije na nekaterih kmetijskih deloviščih, vključno s predelovalnimi obrati za perutnino v Misisipiju in predelovalnimi obrati v Nebraski.

Nekateri se zavzemajo za zakonite priseljenske poti, prek katerih bi prišli kmetijski delavci iz tujine. Foto: EPA
Nekateri se zavzemajo za zakonite priseljenske poti, prek katerih bi prišli kmetijski delavci iz tujine. Foto: EPA

Priseljenski delavci bi morali imeti možnost ureditve statusa

Republikanski član ameriškega predstavniškega doma John Duarte iz kalifornijske Osrednje doline je dejal, da so kmetije na tem območju odvisne od nezakonitih priseljencev in da bi majhna mesta propadla, če bi te delavce izgnali.

Po njegovem mnenju bi se morala Trumpova administracija zavezati, da priseljenski delavci, ki so v državi pet let ali več in niso bili kaznovani, ne bodo tarča in bi morali imeti možnost pridobiti trajni pravni status. "Rad bi slišal jasnejšo zavezo, da te družine ne bodo tarča," je dejal.

Kmetje v ZDA lahko v skladu z zakonom najamejo delovno silo v okviru vizumskega programa H-2A, ki delodajalcem omogoča, da pripeljejo neomejeno število sezonskih delavcev, če lahko dokažejo, da v ZDA ni dovolj delavcev, ki so pripravljeni, kvalificirani in na voljo za opravljanje tega dela.

Leta 2023 je ministrstvo za delo potrdilo 378.000 delovnih mest v okviru programa H-2A, kar je trikrat več kot leta 2014, a po podatkih ministrstva za kmetijstvo ta številka predstavlja le okoli 20 odstotkov kmetijskih delavcev v državi. Številni kmetje pravijo, da si ne morejo privoščiti plač in namestitev za priseljenske delavce, kot jih zahtevajo pravila za vizum. Drugi imajo potrebe po delovni sili vse leto, kar izključuje sezonske vizume.

Že desetletja so predstavniki kmetov in delavcev poskušali sprejeti reformo priseljevanja, s katero bi se večjemu številu kmetijskih delavcev omogočilo, da ostanejo v ZDA, a do zdaj poskusi spremembe zakonodaje niso bili uspešni.

A odvetnik Leon Fresco, ki se ukvarja s priseljevanjem, vidi le majhno možnost pregona proti kmetijam zaradi njihovega zaposlovanja priseljencev, ki so posledica potreb po delavcih. "Obstajajo nekateri zelo pomembni poslovni interesi, ki si želijo in potrebujejo kmetijsko delovno silo," je dejal.

Toda delavcem na kmetijah lahko že samo strah pred pregonom povzroči kronični stres, opozarja direktorica programa Cornell Farmworker Program Mary Jo Dudley, ki usposablja delavce, da poznajo svoje pravice, če se soočijo s priseljenskimi uradniki.