Biden se je julija, potem ko se je porazno odrezal na televizijskem soočenju s Trumpom, odpovedal predsedniški kandidaturi in predal štafeto podpredsednici Kamali Harris.

Ta se je na soočenju s Trumpom veliko bolje odrezala in rahlo vodi v anketah na nacionalni ravni, vendar pa bodo zaradi ameriškega elektorskega sistema pomembni izidi v peščici ključnih držav, v katerih ankete napovedujejo še tesnejši izid.

"Prepričan sem, da bodo volitve svobodne in poštene, ve nem pa, ali bodo mirne. To, kar je Trump dejal zadnjič, ko mu ni bil všeč izid volitev, je zelo nevarno," je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal Biden.

Trump je na volitvah leta 2020 najprej razglasil zmago, še preden so sploh prešteli glasovnice po pošti, na koncu pa ni sprejel poraza in si je prizadeval ostati na oblasti tudi s spodbujanjem privržencev k napadu na kongres 6. januarja 2021. To mu očita obtožnica posebnega tožilca Jacka Smitha.

Trump doslej še ni rekel, da bo sprejel izid volitev, ki bodo 5. novembra, ne glede na to, ali bo zmagal ali izgubil. Leta 2020 je poraz pripisal volilnim prevaram, ki mu jih kljub številnim tožbam ni uspelo dokazati, na svojih zborovanjih pa tudi letos namiguje na podobna dejanja.

V anketah rahlo vodstvo Kamale Harris

Demokratka Harris trenutno rahlo vodi v anketah na nacionalni ravni, ankete po ključnih državah pa so tesne in kandidata se menjavata v rahlem vodstvu. Zaradi elektorskega sistema bodo o zmagovalcu volitev odločali volivci Pensilvanije, Michigana, Wisconsina, Severne Karoline, Georgie, Arizone in Nevade.

Demokrati upajo, da je v igri morda še Florida, kjer Trumpova prednost v anketah ni prevelika, vse druge zvezne države ZDA pa so zanesljivo že vnaprej v žepu enega ali drugega.

Harris ima najenostavnejšo pot do zmage, če osvoji Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan. To so tri tradicionalno demokratske države, ki jih je leta 2016 osvojil Trump, leta 2020 pa spet osvojil Biden.

Če Trump osvoji le eno od treh, bo morala Kamala Harris razliko nadomestiti z zmago ali zmagami v preostalih ključnih državah.

Glede na ankete je mogočih več kombinacij in to je razlog, zakaj oba predsedniška kandidata in njuna podpredsedniška kandidata Tim Walz ter JD Vance največ časa in denarja za kampanjo mesec dni pred volitvami porabljajo v omenjenih državah.

Kako se bodo odločili volivci v nihajočih državah?

Kot je poročal dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, je predvolilno temo ponudil tudi orkan Helene, najbolj uničujoča ujma po Katrini leta 2005, ki je prizadela Florido, Georgijo, Južno in najbolj Severno Karolino, ter dele Tennesseeja in Virginije. Dokončne ocene škode še ni, ampak izračuni kažejo na milijarde dolarjev. Orkan je terjal tudi najmanj 225 življenj.

Donald Trump je izkoristil priložnost in Belo hišo obtožil, da je prepotrebna sredstva namenila nezakonitim priseljencem. "Bela hiša se je grozljivo odzvala. Manjkajoča milijarda dolarjev je bila namenjena za druge namene. Še nihče ni videl kaj takšnega."

Predsednik Biden je ljudem v stiski zagotovil podporo, nasprotuje pa tudi predsedniku predstavniškega doma kongresa Miku Johnsonu, republikancu iz Louisiane, ki meni, da lahko kongres z odobritvijo sredstev za obnovo po divjanju orkana počaka na čas po volitvah.
"Ne moremo čakati, ne moremo. Ljudje potrebujejo po moč takoj."

Predsedniška kandidatka Harris pa je med obiskom Georgije napovedala, da bo zvezna vlada popolnoma pokrila stroške krajevnih oblasti, tudi za čiščenje ruševin in transportnih poti, z namenom,, da bi pomoč do ljudi prišla kar najhitreje.

Sicer pa se Donald Trump danes odpravlja na prizorišče prvega poskusa atentata nanj, v Butler, v Pensilvanijo. V Pittsburghu v Pensilvaniji začenja svojo turnejo po nihajočih državah v podporo Harris tudi nekdanji predsednik Barack Obama. Oba kandidata, Kamala Harris in Donald Trump, zbirata izraze podpore znanih Američanov. Videti je, da so vse tematske karte na mizi: Bližnji vzhod, gospodarstvo, ki zaradi spodbudnih podatkov govori preveč v korist demokratov in draži republikansko stran, šele volitve pa bodo pokazale, ali se je Donald Trump odločil pravilno, ko je kampanjo naslonil na vprašanje priseljevanja, in ali je Kamala Harris ravnala enako, ko je v ospredje postavila pravico do splava. Javnomnenjske raziskave pa trdovratno kažejo vodstvo Kamale Harris za približno 2,5 odstotne točke, kar je še zmeraj znotraj statistične napake, je še poročal Stopar.