V noči s torka na sredo ob 3.00 po srednjeevropskem času bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje dveh glavnih kandidatov za vstop v Belo hišo, ameriške podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Kaj od soočenja pričakuje Erica Johnson Debeljak? "Morda bo ona kot tožilka in on kot obsojenec. Ona bo delovala trezno in prisebno, on pa tako kot običajno. Ne vem, ali bo to spremenilo mnenje volivcev. Mislim, da ne bo imelo takega vpliva, kot ga je imela debata z Bidnom. 45 odstotkov volivcev podpira Trumpa in ga je vedno podpiralo. 45 odstotkov volivcev vedno podpre kogar koli razen Trumpa. Mislim, da se to ne bo spremenilo, če se ne bo zgodila nepredvidena katastrofa," pravi sogovornica Tednika.

"ZDA so zelo polarizirane, kar pomeni, da se bosta Kamala Harris in Donald Trump borila za glasove ljudi s politične sredine, ki ostajajo neodločeni. Kamala Harris je spet pridobila zaupanje številnih demokratskih volivcev, ki jih je Biden odvrnil, pridobila je glasove mladih, glasove temnopoltih, glasove Latinskoameričanov, skuša pridobiti zaupanje sindikatov."

Sodeč po eni od zadnjih večjih javnomnenjskih raziskav, je Kamala Harris rahlo povečala prednost pred Trumpom. Podpiralo naj bi jo 50 odstotkov registriranih volivcev. A tudi Trumpa jih podpira kar 45 odstotkov.

"Osebno to težko razumem, saj se mi zdi Trump v vseh pogledih odvraten," je dejala Johnson Debeljak. "Številnim se očitno ne zdi odvraten. Vendar se to dogaja v številnih državah – nagibajo se k populizmu, avtoritarnosti in demagogiji; pogosto so proti migrantom in širijo strahove. Mislim, da 45 odstotkov volivcev v ZDA ne zaupa institucijam. Prepriča jih Trumpova zgodba."

Naša sogovornica prihaja iz San Francisca – iz mesta, ki je odločilno zaznamovalo kariero Kamale Harris. "Že 30 let živim v Sloveniji, tako da ne spremljam ameriške lokalne politike," pravi. "A sem seveda vedela za Kamalo Harris. Dva mandata je bila okrožna tožilka v San Franciscu, nato je bila osem let generalna tožilka v Kaliforniji. Zatem je bila del mandata senatorka v ameriškem kongresu. Po tem, kar sem slišala, je bila v Kaliforniji preveč stroga pri kaznovanju kriminala. Tako so takrat govorili. Ko se je potegovala za demokratsko kandidatko na volitvah leta 2020, so se vsi demokratski kandidati množično nagibali levo. Zdaj se Kamala vrača proti sredini," pojasnjuje Erica Johnson Debeljak.

Sorodna novica Donald Trump in Kamala Harris prvič iz oči v oči. Bo kdo dobil odločilno prednost?

Kamala Harris je bila v zadnjih tednih deležna očitkov, da spreminja svoja stališča, da drsi vse bolj proti desni. Obsojali so jo zaradi podpore spornemu frackingu za črpanje plina, nadzoru meje z Mehiko, predvsem pa zaradi vojaške podpore Izraelu, pa čeprav je v isti sapi obsodila izraelske napade na Gazo. Erica Johnson Debeljak poudarja, da je razumljivo, zakaj stališča Kamale Harris niso jasnejša in odločna: "Kritizirajo jo, češ da nima političnih stališč. A če pomislite na Gazo in Izrael, je bolje, da ne reče ničesar. Noče izgubiti glasov Judov in mladih, ki so proti temu, kar se dogaja v Gazi. Zato je namenoma nejasna. Če bi preveč jasno izražala mnenje do nekaterih vprašanj, bi lahko izgubila podporo volivcev in tvegala, da jo bodo napadli."

Kamala Harris je pogosto postavljala mejnike. Bila je prva senatorka južnoazijskega porekla in šele druga temnopolta senatorka. V predsedniški kampanji pa svojih korenin ne poudarja. Tudi na Trumpovo izzivanje, da je letos prvič slišal, da je Harris temnopolta, se ni odzvala. Erica Johnson Debeljak pravi, da gre za razumljivo in dobro premišljeno odločitev: "Ne vem, kako je v Evropi, vendar v ZDA poudarjanje porekla demokratom in liberalcem ni prineslo glasov. Ljudje so se tega naveličali. Zato tega noče poudarjati. Raje samo sporoča, da je najboljša kandidatka."

In kaj sogovornica Tednika meni o dozdajšnjih predvolilnih odločitvah Kamale Harris? "Trumpa poskušajo prikazati kot čudaka, ne poudarjajo, da ogroža demokracijo. Toda mislim, da je Kamala Harris v prvem intervjuju dobro povedala, da je Trump neresen človek – kar vsekakor drži –, ampak da bi imela njegova zmaga za Ameriko – in mislim, da tudi svet – zelo resne posledice. To, da ga prikazujejo kot majhnega, ne velikega in strašnega, je po mojem mnenju dobra strategija," dodaja sogovornica.

Donald Trump izkoristi vsako priložnost za napad. Tako je Kamalo Harris med drugim obtožil, da je uničila San Francisco. Razmere v mestu so se v zadnjih letih, predvsem po pandemiji, izredno poslabšale, neštete poslovne stavbe še vedno samevajo in propadajo, kapital beži iz mesta, a krivdo za to bi težko pripisali Kamali Harris. "Toda Trump bo za napad uporabil kar koli mu pač ustreza," pravi Johnson Debeljak. "Mislim, da je velika težava Amerike tudi to, da je neoliberalistična, superkapitalistična, da izkorišča vire po svetu in podobno. Mislim, da se to pod nobeno vlado ne bo spremenilo. Toda če bo vladal Trump, se ne bojim samo za ženske in naše pravice na področju reprodukcije. Bojim se za Evropo. Mislim, da bo dal več možnosti Putinu in Netanjahuju. So kot klub avtoritarnih ljudi, ki so surovi in nasilni."

Erica Johnson Debeljak pravi, da je v zadnjih mesecih veliko spremljala predvolilno dogajanje v ZDA. "Če pogledam možnosti, ki ju imamo, bi kot človek, ki si želi stabilnost in počasnih reform v svetu, izbrala Kamalo Harris. Ne morem predvideti prihodnosti. Toda mislim, da bi bila zmaga Trumpa katastrofa."

Opozarja pa: "Zavedati se moramo, da je ameriški volilni sistem sprevržen, nedemokratičen. Zelo mogoče je, da bo večina volivcev podprla Kamalo Harris, a da se bo zapletlo z elektorskimi glasovi. Republikanci so večino glasov volivcev zadnjič dobili leta 2004, toda izračun elektorskega kolegija je v prid republikancem. In še nekaj: če bo zmagala Kamala Harris, se bo verjetno pojavilo nasilje. Pričakujem, da bo Trump nasprotoval izidu. Če bo zmagal Trump, pa ne pričakujem nasilja."

"Vsi zadržujemo dih in čakamo, kaj bo," je pogovor za oddajo Tednik sklenila Erica Johnson Debeljak. Volilni dan D v ZDA bo 5. novembra 2024.