Na novinarski konferenci manj kot dva tedna pred slovesno prisego za novega predsednika ZDA je Trump presenetil z odgovorom na vprašanje, ali lahko svetu zagotovi, da ne bo uporabil vojaške prisile ali gospodarske prisile pri njegovi želji po ameriškem prevzemu Panamskega prekopa in Grenlandije: "Ne, nič od tega dvojega vam ne morem zagotoviti. Lahko pa rečem, da ju potrebujemo zaradi gospodarske varnosti."

Trump je pred novim letom najprej razburil z izjavo, da bodo ZDA zahtevale ponoven nadzor nad Panamskim prekopom, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, če bodo ugotovili, da Panama ne izpolnjuje dogovorov. Nato je znova izrazil zanimanje za ameriško lastništvo Grenlandije, ki je avtonomno dansko ozemlje, a bi moralo biti po njegovem mnenju pod ameriškim nadzorom.

Že med svojim prvim mandatom leta 2019 je Trump izrazil namero, da ZDA kupijo Grenlandijo, in nato odpovedal uradni obisk na Danskem, potem ko so mu danske oblasti sporočile, da je največji otok na svetu del kraljevine in ni na prodaj. "Za namene nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu ZDA menijo, da sta lastništvo in nadzor Grenlandije absolutna nuja," je decembra sporočil Trump, tokrat pa omenil možnost uvedbe carin proti Danski.

V ponedeljek je na svojem družbenem omrežju Truth Social ponovil, da bo Grenlandiji izredno koristilo, "če in ko bo postala" del ZDA. "Naredimo Grenlandijo spet veliko," je sklenil v svojem slogu.

Na njegovo trditev, da bi bilo ameriško lastništvo za Grenlandijo koristno, se je danes odzvala danska premierka Mette Frederiksen, ki je dejala, da otok ni na prodaj, o njegovi prihodnosti pa odločajo tamkajšnji prebivalci. Največji otok na svetu je sicer ravno danes z očetovim zasebnim letalom obiskal Trumpov sin Donald Trump mlajši, a zatrdil, da njegov obisk ni povezan z očetom, ampak je prišel le kot turist, da bi se pogovarjal z domačini.

Trudeau: Kanada ne bo nikoli del ZDA

Trump je znova izrazil željo, da bi Kanada postala del ZDA, ob tem pa kritiziral ameriško kupovanje kanadskega blaga in vojaško pomoč severni sosedi, ki je sicer ena najtesnejših ameriških zaveznic. Za izpolnitev cilja priključitve Kanade pa je dejal, da je za to pripravljen uporabiti "gospodarsko silo".

Tudi pri tem je poudaril pomen "odstranitve umetno narisane črte" za državno varnost. Po napovedanem odstopu kanadskega premierja Justina Trudeauja pa je po lastnih besedah h kandidaturi pozval nekdanjega hokejskega zvezdnika Wayna Gretzkyja.

Kanadske oblasti so v odzivu poudarile, da se ne bodo pustile ustrahovati Trumpu in da ne bodo nikoli del ZDA. "Izjave novoizvoljenega predsednika Trumpa kažejo na popolno nerazumevanje Kanade. Naše gospodarstvo je močno. Naše ljudstvo je močno. Nikoli ne bomo popustili grožnjam," je na družbenem omrežju X poudarila kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Kmalu zatem je odhajajoči predsednik vlade Trudeau izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA.

Opozorilo Natovim članicam

Trump je dejal, da bi morale članice Nata za obrambo porabiti pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več od trenutnega cilja, ki znaša dva odstotka.

"Vse si to lahko privoščijo, ne dva odstotka, ampak pet odstotkov," je zatrdil Trump, ki se je že v preteklosti pogosto pritoževal, da večina Natovih članic ne plačuje svojega pravičnega deleža, ob tem pa napovedoval izstop ZDA iz severnoatlantskega zavezništva.

Opozoril je tudi na nevarnost zaostritve razmer v Ukrajini, za kar je obtožil pogajalske taktike odhajajočega predsednika Joeja Bidna. Ponovil je, da se ruska invazija ne bi zgodila, če bi bil on predsednik.

Ob tem je izrazil obžalovanje, ker se mu ne zdi primerno, da bi se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal pred prevzemom funkcije, saj da v Ukrajini vsak dan umirajo mladi vojaki.

Mehiški zaliv bo postal Ameriški zaliv

Trump je na novinarski konferenci dan po tem, ko je ameriški kongres potrdil njegovo zmago na predsedniških volitvah, napovedal tudi spremembo imena Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv, ob tem pa ponovil obljubo, da bo Mehiki in Kanadi uvedel znatne carine. "Pokriva veliko ozemlja," je dejal o zalivu. "Ameriški zaliv. Kako lepo ime," je dodal.

Novoizvoljeni predsednik ZDA je tudi dejal, da morajo biti do njegovega prihoda v Belo hišo izpuščeni vsi izraelski talci, ki jih zadržuje palestinsko gibanje Hamas, sicer bo po njegovih besedah izbruhnil pekel, ki ne bo slab le za Hamas, pač pa za celotno regijo.

Že prvi dan v Beli hiši naj bi tudi odpravil prepoved naftnega vrtanja na več lokacijah ob morski obali, ki jo je včeraj uvedel Biden. V nizu ukrepov, ki jih je napovedal Trump, so še prepoved graditve vetrnih elektrarn in ukinitev zaščitenega območja za divje živali na severozahodu Aljaske.

Sorodna novica Meta odpravlja preverjanje dejstev na Facebooku in Instagramu prek zunanjih partnerjev

Spomnil je tudi na svoje podpornike, ki so leta 2021 zaradi njegovih trditev o ukradenih volitvah napadli Kapitol. Kot je dejal, razmišlja o morebitni pomilostitvi tistih, ki so bili zaradi udeležbe v izgredih obsojeni.

Pravne postopke, ki so potekali proti njemu v preteklih letih, ko je bil med drugim obtožen sprevračanja izidov volitev, je označil za zlorabo pravosodja.

V odzivu na današnjo napoved glavnega izvršnega direktorja tehnološkega podjetja Meta Marka Zuckerberga, da na družbenih omrežjih Facebook in Instagram v ZDA odslej ne bo več preverjanj dejstev, se je strinjal, da je vlogo pri tem s pritiskom na Meto odigral tudi sam.