Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
V oddaji gostimo priljubljeni ansambel Braneta Klavžarja, ki je v narodno-zabavni glasbi aktiven že 43 let. Za prijetno vzdušje v Glasbenem pozdravu skrbijo tudi Veseli svatje, ansambel Roka Žlindre, Trio Vivere ter primorski ansambel Tik-Tak. Osrednja gosta, ki tekmujeta v igrah Je res ali ni res ter Prepoznaj pesem, sta Brane Klavžar in Anita Kadenšek. Voditelja: Andrej Hofer in Sandi Morel.
Naš planet preplavljajo odslužena oblačila. A neverjetno hitra proizvodnja po izjemno nizkih cenah je mogoča le s premalo plačano delovno silo, delavca nevrednimi delovnimi razmerami in z zanemarjanjem okolijskih standardov. Kemični izdelki v tekstilnih tovarnah pogosto zastrupljajo delavce in lokalne prebivalce. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o brezsramnem kopiranju modelov pri konkurenci, tudi za ceno sodnih postopkov, saj jim v tekmi s časom preprosto zmanjkuje možnosti za razvoj lastnih zamisli. FAST FASHION: THE REAL PRICE OF LOW-COST FASHION / Francija / 2021 / Režija: Gilles Bovon in Edouard Perrin
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Dokumentarna serija v dveh delih opisuje izkrcanje zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944 na popolnoma nov način. Voditelj Giles Milton na podlagi grobih, neolepšanih pričevanj mladih moških razkriva osupljivo zgodbo o strahu, pogumu in drznosti. Razplet dogodkov na dan D spremljamo skozi izkušnje tistih, ki so bili v prvih bojnih črtah – zavezniških vojakov, Nemcev in Francozov. D-DAY: THE SOLDIERS' STORY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lyndy Saville
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
“Zadnja čarovnica, sežgana na grmadi v Ljubljani” O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju lahko sklepamo iz zapisa rablja iz 18. stoletja, v katerem je natančno opisano, kako so jo mučili in pozneje usmrtili. S sogovorniki se bomo sprehodili po srednjeveški Ljubljani in se pogovarjali o zgodovini čarovniških procesov ter obenem razmišljali, kakšna oseba je morda bila Anica Gorjup v resnici. Scenarij: Iza Strehar Režija: Urban Zorko
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Je prodaja tako rekoč še zadnjih slovenskih živilskih podjetij v tuje roke ogrožanje suverenosti in varnosti države? Po Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu in blagovnih znamkah Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala, Sola so v lasti tujih podjetij – hrvaških – pristale še Panvita in Celjske mesnine. Kakšno vlogo je pri tem imela politika in ali je prišlo v ozadju prevzemov tudi do oškodovanja javnih sredstev?
V Dnevno sobo prihajata Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in Andrej Škraba, inštruktor matematike. Pred vrati je namreč čas ocenjevanj ob koncu šolskega leta in veliko učencev in staršev doživlja bitko z ocenami zelo stresno. Kako jim malo olajšati napetosti in o vzrokih zanje v oddaji z voditeljico Mojco Mavec.
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Slovenija se bo na posvetovalnem referendumu odločala, ali naj zakonsko uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Kaj sploh je evtanazija? In kako se razlikuje od pomoči pri samomoru? Ali je odločitev za smrt intimna odločitev posameznika? Kako je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja urejena v drugih državah Evropske unije?
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V drugem delu spoznamo bogato kariero pričevalca Milana Zdravka Kovača. Po poroki je v Stockholmu ustanovil svoj arhitekturni biro, nato pa sprejel ponudbo Unesca, odšel na Cejlon in se zaposlil na Unescovem azijskem regionalnem inštitutu za raziskave šolskih zgradb. Začelo se je najlepše obdobje v življenju njegove družine, v katerem sta z ženo najprej posvojila deklico Ayro. Leta 1974 se jima je rodila hčerka Nina, kmalu zatem sta posvojila še dečka Vimala s Cejlona in rodila se jima je še Tanja. Po projektantskem delu v Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju in Omanu se je leta 1979 vrnil v Egipt in se začel ukvarjati z načrtovanjem rešitev za zaščito arheoloških spomenikov. Uspešen primer realizacije je bila zaščita grobnice pisarja Nakhta in njegove žene Tawi v Šejk Abd el-Kurni v Luksorju; njegov prototip zaščite podzemne kulturne dediščine (1980–1983) je bil patentiran pri Eureki. Zadnjih petindvajset let so zaznamovali predvsem projekti zaščite kulturne dediščine v Indiji, v Sloveniji in na Kitajskem, ob njih pa arhitektova humanitarna dejavnost. V zadnjem obdobju sta s prijateljem in arhitektom Petrom Kerševanom svoje bogato znanje namenila ohranitvi arheološke in arhitekturne dediščine v Ljubljani s poudarkom na modernizaciji mesta v skladu z najsodobnejšimi arhitekturnimi smernicami. Izjemne so njune študije in predstavitve edinstvenega koliščarskega naselja na Špici v Ljubljani, ki ga je mestna oblast pozneje po večini uničila, z obžalovanjem pove pričevalec. Druga boleča rana je gradnja garaže pod ljubljansko tržnico. Ljubljanska oblast njune zamisli popolnoma ignorira ter po mnenju arhitekta Kovača troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Po smrti prijatelja Petra Kerševana arhitekt Kovač še vedno nadaljuje delo in razvija ideje v dobrobit Ljubljančanov.
Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt s svetovnim slovesom na področju arheološkega konservatorstva. Karierna pot ga je vodila od Švedske, Egipta, Indije, Šrilanke do Kitajske. Opravljal je najzahtevnejša dela na svetovno znanih arheoloških najdiščih. Njegovo izjemno življenjsko zgodbo najprej osvetlimo z vidika vojne tragedije, ki jo je doživela njegova družina. Milanov brat Boris je bil interniran v Gonarsu, pozneje pa se je pridružil jugoslovanski vojski v domovini oz. slovenskim četnikom. Te so partizani s pomočjo italijanskih topov napadli v Grčaricah jeseni 1943 in zajeli tudi Borisa. Na montiranem procesu 12 oktobra 1943 ga je skupaj z drugimi revolucionarno »sodišče« obsodilo na smrt zaradi »veleizdaje«. Brat Milan si je dolgo prizadeval za njegovo rehabilitacijo in jo končno dosegel. Boris je bil po razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oproščen vsake krivde. Milan je o kočevskem procesu napisal zanimivo knjigo in tako poravnal dolg do dobrega imena svojih prednikov. »Komunistično sodišče v Kočevju ni bilo nikakršno sodišče, kot tudi »kočevski proces« ni bil nikakršen sodni proces. Šlo je za uprizoritev sodne burke, na kateri so nekaj ujetnikov »obsodili«, ob tem pa množično umorili več sto ujetnikov,« dokazuje Milan Kovač. Eden od »pravnikov«, ki je sodeloval pri sojenju in umorih ujetnikov jeseni 1943 na Kočevskem, je bil tudi Marko Vrhunec, ki mu je župan Jankovič leta 2015 podelil status častnega meščana Ljubljane. Milan Kovač se je rodil leta 1940 v Celju, uvodoma pa je govoril tudi o svojih prednikih. Oče se je rodil v Kazazah na današnjem avstrijskem Koroškem, mama Antonija Kac pa v Tomaški vasi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Arhitektovih prvih petindvajset let so zaznamovali 2. svetovna vojna, življenje družine in šolanje v Celju po koncu vojne, prvi stik z arheologijo, potovanje v kraj očetovih prednikov, potovanje z avtostopom po Evropi, odhod iz Celja in poti v Grčijo, na Švedsko, prvo potovanje po Egiptu do Nubije …
Neveljaven email naslov