Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iskanje službe za biokemike ni težavno, tudi zato ne, ker se lahko zaradi strokovne širine preusmerijo v farmacijo, biomedicino, biotehnologijo. Z biološkim znanjem in kemijsko natančnostjo so, kot pravi Tea Lenarčič, dobrodošli v vsakem laboratoriju.
V avli Filozofske fakultete v Ljubljani so ob prihajajoči 100. obletnici prvega doktorata iz kemije Anke Mayer na ogled postavili dediščino 14 velikih doktorjev znanosti, ki so bili in so še ambasadorji "majhne fakultete na relativno majhni univerzi".
Aleš Ugovšek, po izobrazbi lesar, se na GZS-ju, kjer je zaposlen, ukvarja s promocijo in spodbujanjem inovativnosti ter sodelovanjem med podjetji in institucijami znanja. Pravi, da je povezovanje med panogami eden izmed temeljev uspeha in razvoja.
Zdaj, ko imam vpogled v slovenska podjetja, bi diplomantom ekonomije, ki iščejo službe, svetovala, naj bodo pri tem nekoliko predrzni - naj naredijo nekaj, kar se jim morda zdi na prvi pogled neobičajno, pravi Maša Madon z Ekonomske fakultete.
Norme na področju človekovih pravic so za človeštvo izjemen napredek, a njihovo varstvo je proces, ki pa v določenih pogledih celo nazaduje, je v pogovoru za MMC opozorila profesorica mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Petra Roter.
Žan Žveplan pravi, da je študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo izpolnil njegova pričakovanja predvsem zato, ker študentom omogoča, da svoje znanje in nadarjenost izkažejo skozi praktično delo.
"Včasih sem šokiran, da niti petih strani malo zahtevnejšega gradiva nočejo prebrati," je o novih vzorcih slovenskega menedžmenta presenečen Marko Jaklič, predvsem pa ga skrbi padec v 3. ligo na lestvici inovativnih držav.
Kako se lahko tesnoba iz koristnega čustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uničujočo silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z učenjem. V življenju se napačno naučimo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.
Fizika bo nedvomno poskrbela še za veliko presenečenj in še globlje posegla v temeljna vprašanja obstoja, mesta človeštva v vesolju, je napovedal fizik Tomaž Zwitter.
Tako kakor se za vse obletnice spodobi, je tudi 100. obletnica Univerze v Ljubljani dobrodušno okrancljana Potemkinova vas.
Marinko Žitnik, opremljeno s temeljnimi znanji, ki jih je pridobila na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, je pot vodila na ameriško univerzo Stanford, od tam pa na prestižno univerzo Harvard.
Filozofska fakulteta se je s kulturnim programom sprehodila skozi zgodovino fakultete, ki ima po besedah dekana Romana Kuharja 100 let od ustanovitve nalogo, da še naprej ostaja središče kritične misli.
Maša P. Žmitek, ki je končala magistrski študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pravi, da je zaposlitvenih priložnosti veliko, če ne doma, pa v tujini ali prek spleta. Pri tem je v veliki meri pomembna lastna angažiranost.
Rok Staudacher je prepričan, da bi morala javnost imeti boljši vpogled v delo arhitekturne stroke. Tudi zato bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med študenti arhitekture in javnostjo.
Praznovanje 100-letnice Univerze v Ljubljani je dobra priložnost, da se univerzitetna skupnost ozre v preteklost in na tej podlagi premisli svoj sedanji položaj kot tudi prihodnost, ki pritiska nanjo z nemara še večjo silo kot njena lastna tradicija.
Janja Mirtič, ki jo je študij na fakulteti za farmacijo tako navdušil, da ga nadaljuje na doktorskem programu, pravi, da se je že kot študentka preizkusila na različnih področjih dela in tako ugotovila, v katero smer jo vleče in kje iskati zaposlitev.
"Zgodovina Univerze v Ljubljani je sestavni del novejše slovenske, jugoslovanske in evropske zgodovine. Lahko rečemo tudi obratno: skozi zgodovino Univerze v Ljubljani lahko jasno zaznavamo splošne zgodovinske tokove v družbi," pravi zgodovinar Božo Repe.
Pred natanko 100 leti je regent Aleksander Karadžordžević podpisal "Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani". Od takrat je univerza, ki se uvršča med 500 najboljših na svetu, pomembno vplivala na slovensko družbo.
Stoletnici Univerze v Ljubljani, ki jo zaznamujemo v tem letu, se je Pošta Slovenije poklonila s priložnostno poštno znamko.
"V proračunskih kupčkanjih je nenadoma med predloge prišla postavka za slovensko univerzo, seveda, če v zameno slovenski poslanci potrdijo proračun," je zgodovinar Božo Repe opisal okoliščine, v katerih so v Beogradu potrdili slovensko univerzo.
Neveljaven email naslov
