Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nizu razstav, ki so v zadnjih letih obravnavale okupacijske meje in življenje ob njih med drugo svetovno vojno, svojo predstavitev dobivata še Prekmurje in Porabje.
Zakaj naj bi Vzhodne Nemce o tržnem gospodarstvu poučeval animirani film, zakaj so likvidirali tudi ne neuspešne obrate, zakaj je od tega imel korist Helmut Kohl … 30 let nemške monetarne unije.
Obdobje, ko so domačini v novomeškem Mačkovcu krompir posadili še v stari Jugoslaviji, negovali so ga pod nemškim rajhom in izkopali pod italijansko okupacijo, se predstavlja na zgodovinski razstavi, ki gostuje na gradu Rajhenburg.
Požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920 je bil začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Majda Širca v dokumentarcu Požig "v času, ko se zgodovina z neznosno lahkostjo pozablja in preoblači", osvetljuje to večplastno zgodovinsko dogajanje.
Leta 1993 so dekleta, ki so se potegovala za naslov mis obkoljenega Sarajeva, nosila transparent z napisom: "Don't let them kill us" (Ne dovolite jim, da nas pobijejo). Berlinski zid se nam je zrušil na glavo, je za MMC dejal profesor Asim Mujkić.
Kako so sredi 50. let slavni Le Corbusier, Niemeyer in Gropius kot arhitekti sodelovali v simbolnem boju med Vzhodom in Zahodom oziroma kako je arhitektura postala orožje v hladnovojnem boju. Vrhunec spopada: leto 1957.
V BiH-u 25 let po vojni je etnična identiteta zid, ki deli ljudi, te delitve pa so institucionalizirane, s čimer se konflikt iz generacije v generacijo reproducira, je za MMC dejala bosansko-hercegovska raziskovalka na področju identitet Lejla Gačanica.
Svoja vrata odpira novogoriški knjižni sejem Knjige pod jelkami, pod njegovim okriljem pa istočasno tudi razstava avtorice Kaje Širok Zidovi/Walls, nastala v okviru projekta Observing walls, pri katerem sodeluje tudi MMC RTV Slovenija.
Ni se držal teksta in bil zato mora za realizatorje TV Dnevnika, ilegalno se je odpravil v Salvador, pomembne podatke o prevratih v Vzhodni Evropi in pa o italijanski politiki je dobival tudi prek zveze v Opusu Dei, v Berlin je šel na vrat na nos ...
Marijan se je urno splazil do krav, ki so spale na travniku, in se ulegel mednje. Na prsih je prekrižal roke in se potuhnil, medtem ko so se, pomešani s šumom dežja, približevali glasni koraki vojaških čevljev ...
Sta bili obe nemški državi sploh kdaj docela ločeni, zakaj lahko govorimo o treh ali štirih dnevih nemške enotnosti, kateri nemški politiki so "lagali" o dogodkih jeseni 1989, koliko pričakovani so ti dogodki bili ...
V nemškem glavnem mestu Berlin in drugje po državi so se s slovesnostmi spomnili padca Berlinskega zidu pred 30 leti. Kanclerka Angela Merkel je pozvala k uporu proti sovraštvu, predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je ZDA pozval k spoštovanju.
9. november 1989 se je vpisal v zgodovino kot dan, ko je padel Berlinski zid – in z njim svet, kot smo ga poznali do tedaj.
V soboto, 9. novembra, bo minilo 30 let od padca Berlinskega zidu, ki se je v zgodovino zapisal kot najočitnejši začetek konca totalitarnih režimov na evropskih tleh. Televizija Slovenija bo okroglo obletnico zaznamovala z dvema dokumentarcema.
Že nekaj dni po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je nacistični vodja velike Nemčije Adolf Hitler določil, kako bodo razdeljena nova ozemlja. Najzanimivejša po svojem poteku je bila meja, ki je južno od Save delila Dolenjsko med Nemčijo in Italijo.
"Ljudje so rajali, zajelo nas je nepopisno veselje, da je vojne vendarle konec, pod ameriško vojaško upravo je bilo res zelo dobro." A življenja v ameriških dobrin polni coni A je bilo leta 1947 konec in na meji z Italijo je zrasla "železna zavesa".
"O, ja. Tudi stepli smo se. Pa kako. V glavnem zaradi žensk, ja. Pa so nas zmerjali: 'F**** Yugoslav! F**** Yugoslav!' Ojej! 'F**** Tito! F**** Yugoslav!' Ja, ja. Oni so tudi imeli svoje politične ure, ravno tako kot mi."
V učbenikih smo se učili o treh okupatorjih slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno, a del južnega Posavja je okupiral četrti - NDH. Prav na današnji dan, 27. septembra leta 1941, so ustanovili občino Bregana, s katero so priključili zasedene vasi.
Hodil si po Prenzlauer Bergu in tam so ležali kupi še povsem uporabnega, tudi lepega vzhodnonemškega pohištva. Vsi so hoteli postati Zahodnjaki. A ni šlo vse po njihovih načrtih …
Če se bodo podražile rože, bomo kmalu imeli razmere kot na Poljskem, je predlogu za višje cene rož ugovarjal Erich Honecker. Življenjska raven se ni smela nižati in k temu naj bi pripomogel tudi organ, ki je s trgovanjem prek Berlinskega zidu ...
Neveljaven email naslov