Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Sreča je na prvem mestu, predstavlja 70 odstotkov, 20 odstotkov je mamina ljubezen, pet odstotkov pa otroška iznajdljivost,” pravi 86-letni Oleg Mandić, zadnji otrok, ki je bil izpuščen iz Auschwitza.
Vse skupaj se je začelo s hladnim ’bifejem’, nato so tri velesile teden dni tekmovale v vrhunskosti glasbenega programa. Končalo se je z razočaranjem: srečanja ni sklenila nobena mednarodnopravno obvezujoča pogodba, mnogo zadev je ostalo nedorečenih …
Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.
Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.
"Če bi tedaj obstajali satelitski posnetki, bi pokazali Slovenijo kot veliko koncentracijsko taborišče, ki je bilo na petih okupacijskih mejah obdano z bodečimi žicami, bunkerji, minskimi polji in stražnimi stolpi."
Povsem po naključju so na gradbišču blokovskega naselja v Brestu, nedaleč od meje s Poljsko, odkrili množično grobišče Judov, ubitih med drugo svetovno vojno.
Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.
Ko se med 2. svetovno vojno zaplenjene umetnine ob veliki medijski pozornosti vračajo prvotnim lastnikom, se v javnosti utrjujejo antisemitski stereotipi o bogatih Judih, opozarja Hilde Schramm, hči najbolj znanega Hitlerjevega arhitekta Alberta Speera.
Med drugo svetovno vojno so si današnje slovensko ozemlje razdelili štirje okupatorji in ga prepredli kar s 560 kilometri mej, bodečih žic, visokih ograj in tudi minskih polj.
"Skrijte jih v jame ali kleti, ampak niti ena sama slika ne sme zapustiti Otoka," je zaukazal Winston Churchill leta 1940, ko so Britanci v strahu pred nemško invazijo poskušali na varno skriti ...
Mineva 70 let od konca druge svetovne vojne. Toda – kaj če se vsi skupaj motimo?
Pred točno šestimi leti so raziskovalci v rovu rudnika Huda jama zagledali osem plasti mumificiranih trupel - odkritje je pretreslo državo, a to je bilo tudi vse, kar se je zgodilo. Po državi je še vedno na stotine neoznačenih povojnih grobišč.
Kjer se danes razraščajo mogočni kočevski gozdovi, je še pred 100 leti stalo 176 vasi, v katerih so 600 let živeli kočevski Nemci s svojo posebno govorico - njihovo usodo že desetletja odstira ...
Oblaki so rdeči, le kaj pomenijo? Da vsi mladi fantje na vojsko pojdejo. Verjeli so, da bo vojna leta 1914 kratka in bo razrešila spore, a je le pritajila tlenje novega spopada.
Mineva 70 let od enega prelomnih trenutkov 2. svetovne vojne. Obala Normandije je čez noč postala krvavo bojišče, spomin na izkrcanje zaveznikov pa je zaznamovan na vsakem koraku. 3.
"Požigov domov, streljanja talcev, smrti najbližjih, žeje in lakote, se enostavno ne da pozabiti. Solze čistijo spomin le do določene meje," o izkušnjah slovenskih otrok v taboriščih 2. svetovne ...
97.500 žrtev je med Slovenci zahtevala vojna vihra 2. svetovne vojne in poboji takoj po njej. Čeprav čisto vseh ne bomo nikoli prešteli, bo spomin na umrle ostal tudi v pomembni bazi INZ-ja.
"Jaz nimam očeta. Ustrelili so ga Italijani. Hišo so nam zažgali, nas odpeljali v internacijo," se je okupacije slovenske zemlje med 2. svetovno vojno spominjala majhna punčka.
Neveljaven email naslov
