Od leta 1947 na območju deluje spominski muzej, kjer je tudi potekala slovesnost ob obletnici. Udeležilo se je je okrog 3000 gostov, med katerimi so bili tudi številni državni voditelji, ministri in kronane glave. Prišlo je tudi več deset nekdanjih taboriščnikov.

Prvi govorec je bil 98-letni Marian Turski, ki je v Auschwitz prišel kot najstnik. Dejal je, da je treba misli usmeriti k milijonom žrtev, "ki nam nikoli ne bodo povedali, kaj so doživeli ali čutili, samo zato, ker jih je množično uničevanje požrlo". Opozoril je na porast antisemitizma po svetu in dodal: "Ne bojmo se razpravljati o težavah, ki mučijo t. i. zadnjo generacijo."

Tudi drugi govorci so bili preživeli iz taborišča. Tova Friedman je poudarila: "Današnje generacije nimajo le obveze, da se spominjajo takratnih dogodkov, ampak tudi, da učijo, da sovraštvo prinese le več sovraštva, ubijanje pa še več ubijanja." Dodala je, da "moramo znova prebuditi kolektivno zavest, da nasilje, jezo in sovraštvo, ki so zajeli našo družbo, spremenimo v human in pravičen svet, preden nas bodo te grozljive negativne sile uničile".

Tudi drugi govorci so opozorili na porast antisemitizma po svetu. Poljakinja Janina Iwanska je dejala: "80 let po osvoboditvi je svet znova v krizi. Naše judovsko-krščanske vrednote so po vsem svetu zasenčili predsodki, strah, sumničavost in ekstremizem. Razmah antisemitizma, ki se širi med narodi, je pretresljiv."

Guterres: Obnavljamo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili

Po besedah predsednika Svetovnega judovskega kongresa (WJC) Ronalda Lauderja je tako grozote v Auschwitzu kot napad palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra lani navdihnilo "starodavno sovraštvo do Judov". "Danes se moramo vsi zaobljubiti, da ne bomo nikoli molčali, ko gre za antisemitizem ali katero koli drugo obliko sovraštva," je povedal.

"Stojimo ob strani žrtvam, preživelim in njihovim družinam. Vedno znova obnavljamo svojo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili," pa je v poslanici ob obletnici med drugim zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poudaril je, da je spominjanje moralno dejanje in hkrati poziv k ukrepom.

Po njegovih besedah poznavanje zgodovine holokavsta pomeni razumevanje globine, v katero lahko človeštvo zapade, obenem pa pomeni tudi dojeti, da ima vsak posameznik dolžnost spregovoriti proti sovraštvu in se zavzeti za človekove pravice vseh. "Moramo se postaviti proti tem grozodejstvom (...). Moramo obsoditi antisemitizem – prav tako moramo obsoditi vse
oblike rasizma, predsodkov in verskega sovraštva," je še dodal prvi mož ZN-a.

Pirc Musar pozvala k spoštovanju pripornih nalogov ICC-ja

Iz Slovenije sta se osrednje slovesnosti udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar in ministrica za kulturo Asta Vrečko z delegacijo. Del te sta bila tudi predstavnik ukradenih otrok, ki so preživeli nemška prevzgojna taborišča, Janez Žmavc, in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar.

Žmavc je dejal, da so mladi odgovorni za to, da se grozote, kakršnim smo v zadnjem času priča v Gazi in Ukrajini, ne bodo več dogajale. "Nikoli več vojne," je dejala tudi Mira Lipičar.

Pirc Musar je ob robu slovesnosti spomnila, da so v tem taborišču trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Kot je dejala, je bilo v Auschwitzu odvzeto življenje več kot 1,1 milijona Judom. Tja je bilo odpeljanih tudi okoli 2300 Slovencev, Judov in Romov, od katerih se polovica ni nikdar vrnila. Spomnila je še, da je bilo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih in več kot sto njihovih podružnicah 58.522 Slovencev, med njimi jih je več kot 12.360 umrlo v plinskih celicah, krematorijih ali v skupinskih grobnicah.

Pirc Musar je ob tem opozorila, da tudi danes v Gazi in drugod spremljamo grozote. Poudarila je, da morajo vse države pogodbenice Rimskega statuta spoštovati priporne naloge Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) kot svetovnega naslednika Nürnberških procesov po 2. svetovni vojni.

"Posebnih okoliščin, izjem glede prijetja tega ali onega obtoženega vojnih zločinov ne more in ne sme biti," je poudarila Pirc Musar. Relativizacija ali nespoštovanje pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za pregon obtoženih vojnih zločinov nista nič drugega kot ponovno razvrednotenje njihovih žrtev, je dejala. Zato so taki poskusi, ne glede na njihov namen, po besedah predsednice republike v celoti nesprejemljivi.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izrazila željo, da bi Slovenija skupaj z drugimi državami čim prej zaključili postopke, s katerimi bi se lahko vzpostavila skupna razstava v spominskem centru Auschwitz-Birkenau.

Slovenija si namreč skupaj z državami naslednicami Jugoslavije že vrsto let prizadeva za ponovno postavitev razstave o žrtvah z območja nekdanje skupne države, so sporočili z ministrstva. "Slovenski interniranci, vsi umorjeni v Auschwitzu ter vse jugoslovanske žrtve nacističnega režima si zaslužijo primerno obeležje," je dodala Vrečko.

Veliko državnikov in kronanih glav

Slovesnosti na Poljskem so se udeležili tudi nemški kancler Olaf Scholz, britanski kralj Karel III., ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, poljski predsednik Andrzej Duda in drugi, ki pa niso imeli govorov, ampak so le poslušali preživele taboriščnike.

Izrael je na slovesnosti zastopal minister za izobraževanje Joav Kiš. Poljska vlada je sicer tudi izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju sporočila, da je dobrodošel kljub nalogu za prijetje, ki ga je zanj izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Slovesnost se je končala s prižigom sveč.

Duda: Smo varuhi spomina na grozodejstva

Poljski predsednik Andrzej Duda je pred slovesnostjo poudaril, da so Poljaki danes varuhi spomina na grozodejstva, storjena v taborišču, in zagotovil, da bo Poljska še naprej ohranjala spomin nanje. "Mi Poljaki, na ozemlju katerih sta bila pod okupacijo nacistične Nemčije zgrajena ta industrija iztrebljanja in koncentracijsko taborišče, smo danes varuhi spomina," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal Duda. Zagotovil je, da si bo Poljska poleg ohranjanja spomina na zločine še naprej prizadevala tudi, da svet nikoli več ne bo dovolil takšnih grozodejstev.

"Jasno nam je, da je to zadnja okrogla obletnica, ko lahko tukaj vidimo tudi skupino preživelih," je dejal tiskovni predstavnik muzeja Auschwitz-Birkenau Pawel Sawicki. "Čez deset let se to ne bo zgodilo, in dokler lahko, bi morali poslušati glasove preživelih, njihova pričevanja, njihove osebne zgodbe. To je nekaj, kar je izjemnega pomena, ko govorimo o tem, kako se oblikuje spomin na Auschwitz."

Putin pohvalil sovjetske vojake

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob današnji 80. obletnici, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče, pohvalil sovjetske vojake, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Za vselej si bomo zapomnili, da je bil sovjetski vojak tisti, ki je zatrl to strašno, totalno zlo in dosegel zmago, katere veličina bo za vedno ostala v svetovni zgodovini," je po navedbah Kremlja povedal Putin.

Zagotovil je, da bo Rusija storila vse za obrambo pravice ljudi do etnične, jezikovne in duhovne identitete. Hkrati si bo prizadevala za "preprečevanje širjenja antisemitizma, rusofobije in drugih rasističnih ideologij".

Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomin na holokavst, v okviru katerega je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobila šest milijonov evropskih Judov oz. več kot tretjino celotnega tedanjega judovskega prebivalstva.

"Ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo"

Ob tej obletnici je poslance pred začetkom redne seje državnega zbora nagovorila predsednica slovenskega DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je, da nam beseda Auschwitz služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. "Vse neopisljive grozote nacističnega režima ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletje prej," je dodala.

Spomnila je, da so bili "žrtve te množične morije" tudi Slovenke in Slovenci. Poslanci in poslanke so se z minuto molka poklonili vsem žrtvam.

Nemška veleposlanica v Ljubljani poudarila pomen spomina

Danes so na več lokacijah po Ljubljani v organizaciji Judovskega kulturnega centra potekale akcije čiščenja spotikavcev, spominskih znamenj za žrtve nacističnega preganjanja. Spotikavci so sicer umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig poklanja žrtvam nacionalsocializma na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom.

Spomin na žrtve morilskega rasnega fanatizma je moralna dolžnost, je ob čiščenju spotikavcev na Štefanovi ulici v Ljubljani povedala nemška veleposlanica Sylvia Groneick. Pridružila se ji je tudi predstavnica britanskega veleposlaništva Helen Teasdale in poudarila, da nas "spotikavci vsak dan, ko hodimo mimo njih, opominjajo na ljudi in družine, ki so pred deportacijo živeli na teh naslovih."

Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in vodja slovenske delegacije pri IHRA, pa je izrazil zadovoljstvo, da dan osvoboditve Auschwitza zaznamujejo skupaj s predstavnicama nemškega in britanskega veleposlaništva. "Poleg Judov je bilo tam interniranih tudi več kot 2000 slovenskih žrtev. Več kot 1200 se jih ni vrnilo od tam. V preostalih koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih več kot 60.000 Slovencev. Več kot 12.000 se jih ni nikoli vrnilo. Prav je, da se spominjamo teh grozot, ki so nam opomin na to, da se takšna dejanja nikoli več ne bi ponovila," je dejal.

Slovesnosti tudi v Sloveniji in Trstu

Spominske slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta so potekale tudi v več mestih po državi. Ta dan so zaznamovali v nekdanjem nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru, v katerem je umrlo več kot pet tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov.

Slovesnost je bila tudi na judovskem pokopališču v Rožni Dolini na Goriškem. Na goriško judovsko skupnost spominja razstava v nekdanji judovski kapelici ob pokopališču.

Žrtev Auschwitza so se spomnili tudi v Trstu. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, prav tako nekdanjem koncentracijskem taborišču, na njej pa je več govornikov posvarilo pred ponovnim vzponom antisemitizma.