Bruseljska dopisnika TV Slovenija Igor Jurič in Mojca Širok sta se pogovarjali s šestimi od osmih slovenskih evroposlancev. V prvem delu pogovora je Jurič pred mikrofon povabil Ljudmilo Novak (NSi/EPP), Romano Tomc (SDS/EPP) in Klemna Grošlja (Svoboda/Renew). Beseda je tekla o prelomnih trenutkih v zadnjem petletnem mandatu Evropske unije (EU).

Česa po vseh teh krizah danes evropski državljani ne bi imeli, če ne bi bilo Unije?

"Če ne bi bilo EU-ja, potem bi se vsaka država posamezno ukvarjala s krizami, padamo iz ene v drugo. Zdravstvena kriza, ko smo imeli covid, najbrž bi se še vedno sami ukvarjali s tem. Po kakšni ceni bomo dobili energente? Ukvarjali bi se tudi s kakšnimi drugimi temami, ki so izziv za našo prihodnost, kot je še vedno nerešena kriza ilegalnih migracij, sami bi se ukvarjali z zelenim prehodom, in ne nazadnje ne bi dobili evropske pomoči za zagon našega gospodarstva, ko je utrpelo velike posledice ob pandemiji, pa tudi ko je zaradi vojne v Ukrajini cena energentov dosegla izjemne skoke. Ob vseh slabostih, ki so v EU-ju, obstajajo tudi številne prednosti v Uniji, moramo jo ohraniti in izboljšati," je odgovorila Tomc.

"Če ne bi imeli EU-ja, bi bili priča mesarskemu klanju za cepiva, o katerih zdaj ponovno razpravljamo, koliko smo jih zavrgli. Če ne bi imeli EU-ja, bi po dogajanju poleti 2022 po napadu Rusije na Ukrajino, ko so energetski trgi podivjali, govorili o tem, katere porabnike v Sloveniji in po Evropi bomo odklapljali iz omrežja. Tu sta evropski parlament in EU odigrala izredno dobro vlogo. Uredba, pri kateri sem sodeloval, o strateških zalogah zemeljskega plina je stabilizirala trg, da smo danes skoraj na cenah izpred leta 2021. Če pogledamo Slovenijo, naše blagostanje temelji na tem, da smo majhno izvozno gospodarstvo, vsega tega brez EU-ja ne bi bilo, naše blagostanje bi bilo nižje. EU prinaša veliko dobrega, a prinaša tudi odgovornost," je nadaljeval Grošelj.

"Bom povzela, EU omogoča večjo varnost, stabilnost, večjo konkurenčnost, možnosti sodelovanja, pretok delovne sile, ko smo imeli visoko brezposelnost, je bilo to dobrodošlo. Večje spoštovanje vladavine prava, kot če bi bili sami, kajti to je sicer vedno mogoče izigravati. Zadovoljna in vesela sem, da smo del EU-ja, in upam, da ne bomo sami porušili te hiše," pa je sklenila Novak.

V drugem delu pogovora je Mojca Širok za omizje povabila Ireno Jovevo (Svoboda/Renew), Matjaža Nemca (SD/S&D) in Franca Bogoviča (SLS/EPP).

Tudi oni so odgovarjali na podobno uvodno vprašanje, torej, katerih ukrepov državljani Evropske unije ne bi imeli, če ne bi bilo Evropske unije, in kje so bile storjene največje napake.

Irena Joveva je dejala: "Vsakič znova se izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako dogajajo vedno znova, močnejši skupaj. In to se je odkazalo tudi tokrat, torej, da je Evropska unija dober projekt. Sicer ni nikoli dokončan in se vedno znova – ob mandatih in ob krizah – dopolnjuje in izpopolnjuje. Zagotovo je bil uspeh – pustimo pandemijo kot tako – po pandemiji ... Sklad za okrevanje in odpornost se mi zdi taka stvar, ki je bila dobrodošla v vsej tej nesreči, ki se nam je vsem zgodila. Se mi zdi, da je to projekt, ki se nam pozna in ki izboljšuje življenja vseh, tudi zdaj, čeprav pandemije ni več."

Franc Bogovič pa je poudaril: "Zagotovo sta krizi – najprej covid, odgovor na to krizo, razvoj in skupne nabave cepiv ter načrt za okrevanje in odpornost nekaj, kar smo bistveno lažje storili skupaj, kot bi vsaka država zase. Tudi enoten odgovor na rusko agresijo v Ukrajini z gospodarsko, vojaško pomočjo je to, kar mislim, da je Evropska unija naredila dobro. Zagotovo je bilo tudi kar nekaj naravnih nesreč in odgovor na te krize. Tudi Slovenci smo bili deležni te solidarnosti ... In to mislim, da so te stvari, kjer se dejansko pokaže, kako dobro je biti v Evropski uniji in kako je to tudi prednost za nas."

Tudi Matjaž Nemec je v ospredje pozitivnih stvari iztekajočega se mandata postavil sklad za okrevanje in odpornost: "200 milijard v naslednjem obdobju, ki bo omogočilo revitalizacijo evropskega gospodarstva." Kot zelo pomembne dosežke je izpostavil še: "Socialna Evropa, institut minimalne plače, Istanbulska konvencija za zaščito žensk in družin ... Zaščita platformnih delavcev, doslej tega instituta v Evropi še ni bilo. Omenil bi tudi širitev. Sem kritičen po eni strani, ampak je pa treba pohvaliti, ker nekateri napredki so bili narejeni. Ključna je bila ruska invazija v Ukrajini, ki je dala po 10 letih nov zagon za približevanje držav Zahodnega Balkana ..." Omenil je tudi sprejemanje migracijskega pakta: "Sprejeli ga bomo naslednji teden. Ta migracijski pakt ima neposreden vpliv tudi na schengen, na upravljanje notranjih meja. Po osmih letih končno zapira zgodbo migracij, ki je dala ogromno vetra v jadra predvsem nacionalizmom in populizmom in bo ob implementaciji v naslednjem dveletnem obdobju lahko odgovor tudi na nadzore na mejah."

Evroposlanci so pojasnili še, kje vidijo največje napake oz. neuspehe iztekajočega se mandata.

Celoten pogovor lahko spremljate spodaj.